|
Miloš
Židanik
|
|||
|
|
||||
|
Psihoterapevt se v močnem nalivu pelje z avtomobilom in skozi okno zagleda kolega, kako povsem premočen joče na avtobusni postaji. Ob njem ustavi in odškrne okno: »Ja kaj pa se je zgodilo?« »Avtobus mi je pred nosom odpeljal,« hlipa čakajoči. »A bi se rad pogovoril o tem?«
|
Psihiater: »Najprej morava odstraniti vzrok vaših težav.« Bolnik: »To pa ne bo lahko. Moja žena tako visi na svojem otroku…«
|
|||
|
»Vsako noč moram v sanjah peljati težak vlačilec od Kopra do Murske Sobote,« se pritožuje mlad moški svojemu psihiatru. »Naslednji dan sem potem povsem uničen.« »Ni problema,« mu zagotovi psihiater. »Enostavno ustavite v Dragonji. Od tam naprej bom jaz peljal do Murske Sobote.« Naslednji večer sreča olajšani moški svojega prijatelja, ki ima podoben problem. »Vsako noč,« pripoveduje, »moram zadovoljiti štiri ženske. To me bo še ubilo.« »Pojdi vendar k mojemu psihiatru,« mu svetuje prvi in mu da naslov. Ko se spet naslednjič srečata, se njegov prijatelj počuti še slabše kot prej. »Kaj pa je? Kaj ti moj psihiater ni mogel pomagati?« »Žensk sicer ni več,« se pritoži prijatelj, »zato pa sedaj vsako noč vozim tovornjak od Dragonje do Murske Sobote.«
|
||||
|
»Hotel sem vas vprašati kaj vas je sicer strah,
mimo tega, da padete z mojega kavča?« |
||||
|
Bolnik ne
zmore več naprej in potoži svojemu psihiatru: »Gospod doktor, jaz
imam globoke depresije. Tako grozno se je starati sam.«
|
Mlad moški
pride k psihiatru. Ta nariše na papir ravno črto in vpraša: »Na kaj
pomislite pri tej črti?«
|
|||
|
Moje
intimno prepričanje je, da toliko kot je psihoterapevtov, toliko je
tudi psihoterapevtskih šol in kolikor je posameznih psihoterapij v
teku, toliko je različnih psihoterapevtov. Dejstvo je, da je uradnih šol
že toliko, da tudi psihoterapevti izgubljamo pregled nad vsemi smermi
in vsake toliko se pojavijo vedno nove. Za ilustracijo tega stanja
govori zgodba dr. Gerda o človeku, ki pride v tuje mesto, sprašuje kje
da je železniška postaja, odgovarjajo pa mu psihoterapevti raznih
teoretičnih smeri (pa tudi strokovnjaki drugih profilov).
Terapevt, osredotočen na klienta: »Vi bi radi vedeli, kje je železniška postaja?« Psihoanalitik: »Mislite na tisto temno votlino, v kateri se nekaj dolgega vozi ven in noter?« Globinsko psihološki terapevt: »Priznajte, da bi radi vse skupaj pustili in nekam odšli.« Geštaltterapevt: »Pustite si čutiti, da hočete na postajo.« Vedenjski terapevt: »Dvignite desno nogo. Potisnite jo naprej. Sedaj stopite nanjo. Odlično! Tu imate bonbon.« Hipnoterapevt: »Zaprite oči! Vaše nezavedno pozna pot do postaje« Kreativni terapevt: »Skačite tako dolgo na eni nogi, dokler vam vaša glava ne izda prave ideje.« Provokativni terapevt: »Stavim, da ne boste nikdar prišli do postaje.« Reinkarnacijski terapevt:«Vrnite se v čas pred vašim rojstvom. Kakšna karma vas sili, da ste vedno znova odvisni od tuje pomoči?« Družinski terapevt: »Za koga v družini je posebej pomembno, da greste na postajo?« Sistemski družinski terapevt: »Sprašujem se, kaj bi dejala vaša mati, če bi jo vaš oče to vprašal?« Logoterapevt: »Kakšen smisel pomeni za vas, da hočete prav na postajo?« Racionalno emotivni terapevt: »Povejte mi en sam pameten razlog, zakaj hočete na postajo.« Ezoterik: »Če zares hočete priti tja, boste našli tudi pot.« Duhovni zdravilec: »Za odgovor potrebujeva mnogo pozitivne energije. Zato bova naredila energetski krog in poiskala tvojega angela varuha.« Nevrolingvist: »Predstavljajte si, da ste že tam. Katere korake ste naredili?« Trener: »Če vam jaz prežvečim rešitev, ne boste nikdar trajno rešili vašega problema.« Benchmaker: »Kdo bi utegnil takšen problem najbolje rešiti? Vzemite potem tega za zgled.« Menedžer: »Ne sprašujte tako dolgo; pojdite že vendar!« Socialni delavec: »Nimam pojma, toda dobro je, da me to vprašate!« Učitelj: »Če bi pazili na razlago, vam ne bi bilo treba spraševati.«
|
||||
|
|
||||
 ŠALE
2
|
||||
|
POT IZ JESENSKE DEPRESIJE
|
||||
|
||||
|
|
||||
