V središču  Slovenske alkoholičarke

Ona 2004, 6 (11): 17-19.

Ne samo pred moškimi, tudi pred ženskami vse pogosteje vidimo stati kozarec vina, steklenico piva in še kakšno močnejšo alkoholno pijačo. Prvi se kmalu pridružita še druga in tretja, videz in vedenje človeka ob njih pa kažeta, da ne gre samo za sprostitev po napornem delu, ampak za pitje. Se nam, ko tako opazujemo ljudi okoli sebe, samo zdi, ali je med nami res vse več žensk, ki se javno in verjetno tudi za štirimi stenami doma vdajajo alkoholu? In predvsem: zakaj se morajo zatekati v njegovo omamo?

_______________________________________

Piše: Nataša Medvešček
____________________

Tudi asist. Miloš Židanik, dr. med. specialist psihiater in psihoterapevt, vodja Dispanzerja za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti v Zdravstvenem domu Maribor, opaža, da pri nas vse več žensk redno pije. »Podobno kažejo tudi statistični podatki, ki spremljajo število bolniških dni zaradi škodljive rabe alkohola in zasvojenosti z njim. Pri moških v Sloveniji postopno upada, pri ženskah pa postopno raste,« pravi. Na Inštitutu za varovanje zdravja so ugotovili, da približno šest tisoč ljudi vsako leto poišče pomoč pri specialistih zaradi posledic uživanja alkohola, medtem ko zadnji podatki iz leta 2002 kažejo, da je bilo največ hospitalizacij v novomeški regiji, sledili sta ji celjska in mariborska.

POGOSTA JE SOODVISNOST OD POMIRJEVAL

»Raziskava razširjenosti rabe alkohola med polnoletnimi Slovenci je pokazala, da je vsakodnevnih pivk šest odstotkov. Seveda niso vse zasvojene z alkoholom, lahko pa že govorimo o škodljivem uživanju opojnih pijač. Sicer je raziskava na mariborskem področju pokazala, da vsaj 7,1 odstotka žensk uživa že škodljivo količino alkohola, 0,9 odstotka pa je z njim zasvojenih. Pri zadnjih je več soodvisnosti od pomirjeval kot pri moških. Včasih je veljalo, da ženske praviloma pijejo same v domačem okolju, vendar je vedenjski vzorec pitja zaposlenih žensk enak moškemu. So pa za razvoj zasvojenosti pri ženskah je treba manj alkohola, bistveno več je depresije in samomorilnosti kot pri moških. Pri njih je zato višja smrtnost zaradi uživanja opojnih pijač.

ZAKAJ ŽENSKE SPLOH PIJEJO

»Največji vpliv na razvoj zasvojenosti z alkoholom imajo partnerjevo pitje, depresija - ker je alkohol zelo učinkovito pomirjevalo in sredstvo proti žalosti - in pričakovanje, da jim bo alkohol pomagal k sprostitvi med intimnimi odnosi,« odgovarja Miloš Židanik in še dodaja: »Te ženske so bile v otroštvu pogosteje telesno, psihično ali spolno zlorabljane kot tiste, ki niso zasvojene z alkoholom.«

 Foto: Dragiša Modrinjak

Miloš Židanik, dr. med.: »Včasih je veljalo, da ženske praviloma pijejo same v domačem okolju, vendar je vedenjski vzorec pitja zaposlenih žensk enak moškemu.«

____________________________________________________________

POSLEDICE SE POJAVIJO PREJ KOT PRI MOŠKIH

Alkoholizem je huda bolezen, ki povzroča posledice tako na telesu kot v psihi posameznice, še posebno zelo negativno vpliva na medsebojne odnose. »Fizično je pri njih večje tveganje za razvoj jetrne bolezni, ki se konča z odpovedjo jeter in številnimi telesnimi zapleti, rak na dojki je pri njih za 30 % pogostejši kot pri ženskah, ki niso zasvojene, hormonske motnje vodijo k motnjam menstruacije, pogostejšim prekinitvam nosečnosti in težavam z zanositvijo. Najhujše posledice so v primeru pitja med nosečnostjo, ko se lahko pri plodu razvije fetalni alkoholni sindrom, ki je najpogostejši razlog duševne manjrazvitosti v razvitem svetu. Kar 82%  teh otrok v odrasli dobi ne bo sposobnih za samostojno življenje. Depresijo pozna skoraj polovica zasvojenk, kar je štirikrat pogosteje kot pri vseh ženskah. V prej omenjeni raziskavi na mariborskem območju se je z njo spopadalo 52 odstotkov žensk, ki so čezmerno uživale alkohol, pri njih je bila samomorilnost 16,9 odstotka. Pri moških je bil ta delež občutno nižji (6,4 odstotka). Po drugi strani pa ženske pozneje iščejo pomoč pri psihiatru. Pri njih se zasvojenost z alkoholom razvije v krajšem časovnem obdobju, vendar se v ambulanti oglasijo pri poznejših letih kot moški. Kolegica, ki je zaposlena v bolnišnici, je povedala, da pridejo k njim z več telesnimi zapleti. Oboje pomeni, da pridejo po pomoč, ko so globlje v zasvojenosti kot moški,« natančno pojasnjuje Miloš Židanik.

ZDRAVLJENJE TRAJA NEKAJ LET

Ko se ženska sprijazni s svojo boleznijo in vidi, da nima nobenega izhoda več, se odpravi na zdravljenje, ki je težko in predvsem dolgotrajno. V Dispanzerju za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti v Zdravstvenem domu Maribor, v katerem dela naš strokovni sogovornik, se človek, ki ima problematičen odnos do uživanja alkoholnih pijač, praviloma najprej sreča s psihiatrom, torej z njim. Skupaj ugotovita, kako daleč je na poti v zasvojenost. Pri alkoholni priporoča intenzivno spremljanje enkrat na teden, kar traja dva do tri mesece, čemur sledi izobraževanje iz poznavanja zasvojenosti. Po koncu tega dela je na vrsti zdravljenje v skupini, ki se sestaja enkrat na teden po uro in pol in traja vsaj dve leti, lahko dlje. Takšna oblika zdravljenja je po mnenju strokovnjakov najbolj uspešna in temeljita. Seveda se v dispanzerju prilagajajo posameznikom in njihovim potrebam po načinu obravnave, tako da imajo tudi precej individualnih vodenj.

TRENUTNO JE ŽIVLJENJE ŽENSK PRECEJ STRESNO

Ob pogledu na žensko, pred katero stoji kozarec pijače, ki je na njenem obrazu že pustila sledi, ne moremo mimo vprašanja, na kaj v družbi kaže povečanje alkoholizma med ženskami. »Trenutno obdobje doživljam kot precej stresno in to še posebej zanje. Sicer lahko govorim o aktualni brezposelnosti in večjih pritiskih na delovnem mestu ob prehodu v kapitalizem, kar pa drži za oba spola. Vtis imam, da so ženske prisiljene v moško vedenje pri zaposlitvi, česar niso navajene. V mislih imam individualno prodornost, promocijo samega sebe, pogosto v škodo drugih, reševanje lastnih težav s preusmerjanjem energije v delo, izrinjanje čustev in povečano intelektualno storilnost. Ženske so namreč socialno bolj vzgajali v pomoč drugim in jih usmerjali k prepoznavanju svojih čustev, kar naenkrat ni več zaželeno. Tudi one ne smejo kazati čustvene šibkosti. Neka zanimiva ameriška raziskava je pokazala, da zmerni moški pivci zaslužijo 7% več in zmerne ženske pivke 3,5% več od abstinentov, kar kaže na velik socialni vpliv uživanja alkohola s sodelavci. Je kazalec, kako se žensko  uživanje alkohola približuje moškemu. Spremembe socialnih vlog pri ženskah so torej velike in kjer so hitre, je tudi več težav z notranjih psihičnim ravnotežjem. Tega pa navidezno pomaga doseči alkohol,« je še povedal Miloš Židanik.

S KEBROVIM ZAKONOM SMO DOBILI MEJE

Ko se nazadnje vprašamo, kako se s stisko spopasti, je Židanikovo mnenje še, da smo na dobri poti: »Toliko, kot se sedaj govori o zasvojenosti z alkoholom, se še ni nikoli. To se mi zdi najpomembnejša pridobitev Kebrovega zakona: dobili smo meje, ob katerih se lahko vsak vpraša, kakšen je njegov odnos do uživanja alkoholnih pijač. Vsak, ki se je pretirano čustveno odzval ob sprejemanju zakona, se je lahko zamislil, zakaj mu je ta tema naenkrat naenkrat tako pomembna in ali morda alkohol nima že posebnega pomena zanj. Uživanje opojnih pijač nenadoma ni več samoumevna pravica, alkohol ni več nedolžen, je tudi strup, ki dolgoročno - ali celo kratkoročno - izrazito škodi našemu telesu in psihi. Ko se o tem pogovarjamo, pa čeprav skušamo razvrednotiti omenjeni zakon, hkrati spreminjamo socialne predstave o uživanju alkohola, in to je najpomembnejše. Drugi spopad je na polju izobraževanja. Tudi tu smo na dobri poti. Prav v tem obdobju  potekata izobraževanje zdravnikov splošne/družinske medicine glede prepoznavanja tveganega pitja in kratke terapevtske posege v ambulantah splošne medicine ter izobraževanje učiteljev, ki prihajajo v stik s pravimi žrtvami te bolezni. Vsi moramo prepoznati čezmerno uživanje alkohola kot problem, opozarjati nanj in se ne strinjati s predstavo, da ni mogoče ničesar spremeniti.