Miloš Židanik
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Sodna ulica 13
2000 Maribor
Tel.: + 386 – (0)2 – 25 17 572
E-mail: Milos.Zidanik@guest.arnes.si   
           Milos.Zidanik@zd-mb.si

PSIHIČNE MOTNJE PRI NABORNIKIH IN VOJAKIH NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA

Ključne besede: motnje osebnosti, vojaška služba, nabor, presejalni testi

Izvleček: Služenje vojaškega roka predstavlja velik stresor, ob katerem lahko pride pri vojakih do raznih psihičnih motenj. Zaradi nevarnosti propulzivnih reakcij in avtoagresivnih dejanj je pomembno izostriti psihološko presejalno testiranje, da se že pred začetkom služenja vojaškega roka prepoznajo posamezniki, za katere je verjetno, da se bodo pri njih pojavile psihične motnje. Za namen tega prispevka sem analiziral podatke 1032 nabornikov s področja občine Maribor glede na psihične motnje, zaradi katerih so bili označeni za omejeno sposobne, začasno nesposobne in nesposobne za služenje vojaškega roka. Poleg tega sem analiziral podatke 71 vojakov, ki so bili urgetno pregledani v moji psihiatrični ambulanti. Med vsemi naborniki je bilo le 471 (45,6%) sposobnih za vojaško službo. 180 jih je bilo delno sposobnih, od tega zaradi psihičnih motenj 5, 164 jih je bilo začasno nesposobnih, od tega 43 zaradi psihičnih težav in 97 nesposobnih za služenje vojaškega roka, od tega 72 zaradi psihičnih motenj. Med razlogi za omejitev, začasno nesposobnost ali nesposobnost za služenje vojaškega roka, je bil 56,7% delež osebnostnih motenj. V opazovani skupini vojakov, pregledanih v psihiatrični ambulanti, je bil delež osebnostno motenih še večji: 74,6% (n =71). Od teh je imelo največ vojakov z osebnostno motnjo disocialno osebnostno motnjo (41,5%). Rezultati kažejo, da je med presejalno testiranje  potrebno vključiti instrument, ki bo direktno prepoznaval posamezne kategorije osebnostno motenih in ne le posredno kot dosedanji.

UVOD

V Rusiji opažajo, da ima od vseh za vojsko nesposobnih nabornikov kar 42,8% psihične težave. Od tistih, ki so bili iz vojske odpuščeni po začetku služenja vojaškega roka jih je 45,5% odpuščeno zaradi psihičnih motenj. Najpogostejši vzrok nesposobnosti za služenje vojaškega roka – tako pred, kot po začetku služenja, so mejne psihične motnje (»borderline mental diseases«; po vsej verjetnosti imajo kolegi v mislih osebnostne motnje, pri katerih gre za mejno, »borderline« strukturo osebnosti in v starejši terminologiji še vedno kot pojem obstaja »borderline sindrom«). Teh je 56,6% med odpuščenimi vojaki in 40,9% med odklonjenimi naborniki. Endogene motnje (shizofrenija in manično-depresivna psihoza) se bile zastopane s 16,6 in 15,8% deležem. Opažali so, da so osebnostna čudaštva (ta nastopajo v povezavi z osebnostnimi motnjami, kar me dodatno utrjuje v prepričanju, da so imeli kolegi zgoraj v mislih pravzaprav osebnostne motnje) ter biološki in socialno-ekonomski dejavniki tveganja bistveni za napoved uspešne prilagoditve na vojaško okolje (Palatov, 1999). Še posebej v zadnjem času opažajo nizko moralo med naborniki, kar povezujejo s slabimi telesnimi, socialnimi, psihičnimi in zdravstvenimi stanji nabornikov. Tako ima kar 50% potencialnih nabornikov različne omejitve služenja vojaškega roka. Kar 20,3% nabornikov, ki so odklonjeni, ima psihične motnje. Pogosto sprejemajo v vojsko tudi duševno manjrazvite posameznike in bolnike z epilepsijo, ker se veliko potencialnih vojakov služenju vojske izogiba, tako zaradi izkušenj v Čečeniji, kot slabih socialno-ekonomskih razmer v vojski. Ob kontroli psihičnih stanj vojakov so odkrili kar 20 vojakov s težkimi psihičnimi motnjami, ki so imeli dostop do jedrskega orožja. Problem nabora v Rusiji se je še posebej zaostril ob primerih kriminalnih dejanj in ogrožanja življenj sovojakov v zadnjem času, zato se trudijo sestaviti ustrezen psihiatričen test za testiranje nabornikov.  (Saradzhan, 1998; WPS, 2001)

V ameriški vojski kot najpogostejše psihične vzroke predčasnega odpusta navajajo depresijo, premajhno motivacijo za nadaljevanje služenja in samomorilna razmišljanja. Ob tem opažajo, da velik del rekrutov ob naboru ne spregovori o predhodnih psihičnih motnjah (Cigrang, 1998). Zato različni strokovnjaki izdelujejo vprašalnike, s pomočjo katerih bi lahko zajeli rizično populacijo, ki se vojaškemu okolju težje prilagaja. Američani uporabljajo Millonov vprašalnik (MCMI), ki prepoznava osebnostne motnje. Ugotavljajo značilno povezavo med visokimi vrednostmi na pasivno – agresivni lestvici, lestvici anksioznosti in distimije ter prezgodnjim odpustom (Retzlaff, 1993). V splošnem so razlogi za nesposobnost služenja vojaškega roka psihotična stanja (z izključitvijo reaktivnih in simptomatskih psihotičnih epizod), podatki o globlji motnji čustvovanja ali drugi nevrotični motnji, ki je zahtevala vzdrževalno zdravljenje ali hospitalizacijo, podatki o samomorilnosti, oz. poskusih samomora v preteklosti ter osebnostne in vedenjske motnje v smislu nezrelosti, nestabilnosti, osebnostne neadekvatnosti, impulzivnosti in odvisnosti zaradi predvidene prilagoditvene motnje ob služenju vojaškega roka. Druge psihične motnje, ki onemogočajo primerno vključitev, so neorganske enkopreza in enureza, motnje hranjenja ter močno jecljanje, ki onemogoča jasno izražanje in ponavljanje ukazov. Izključitvene so tudi diagnoze motnje spolne identitete, parafilij ter odvisnost, v primeru ilegalnih drog tudi zloraba le-teh. (US Military, 2000)

V Sloveniji se srečujemo s podobnimi problemi ob naboru kot kolegi v drugih državah. Namen tega članka je pregled sita, ki ugotavlja psihične motnje nabornikov in ob analizi psihičnih motenj vojakov, ki predčasno zaradi kriznih stanj zapuščajo služenje vojaškega roka predlagati morebitne spremembe presejalnega psihološkega testiranja.

METODE

V analizo sem zajel podatke zdravstvenih kartotek 1032 nabornikov, ki so bili pregledani v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v letu 2001. Diagnostiko psihičnih motenj so opravili psihologi in psihiatri, zaposleni v Zdravstvenem domu, ki imajo pogodbo o opravljanju teh storitev z Ministrstvom za obrambo. Naborniki so bili samo iz občine Maribor. Po drugi strani sem analiziral podatke vojakov na služenju vojaškega roka, ki so bili urgentno pregledani v psihiatrični ambulanti. Diagnostiko slednjih sem opravil s pomočjo strukturiranega psihiatričnega intervjuja z upoštevanjem razvojnih dejavnikov (Židanik, 2000) ob upoštevanju MKB-10 (WHO, 1995) in diagnostičnih kriterijev DSM-IV (APA, 1994). Pri analizi vzorca sem si pomagal s statističnim programom Excel.

REZULTATI

Naborniki

  Tabela 1. 1032 nabornikov razdeljenih glede na odločitve naborne komisije.

Iz tabele je razvidno, da je bil od vseh nabornikov mariborskega področja le 45,6% delež povsem sposobnih za služenje vojaškega roka, 17,9% je bilo delno sposobnih, 20,1% delež jih je bil začasno nesposobnih in 16,4% delež nesposobnih za služenje vojaškega roka. Če se omejim na psihične motnje v ozadju teh omejitev, je iz razpredelnice razvidno, da je vpliv psihičnih motenj na omejeno sposobnost služenja vojaškega roka glede na ostale zdravstvene vzroke minimalen (2,8%), vpliv na prestavitev služenja vojaškega roka večji (26,2%), največji pa za ugotovitev, da nabornik za služenje vojaškega roka ni sposoben (74,2%).

Tabela 2. Psihični vzroki kot razlog za delno sposobnost, začasno in trajno nesposobnost za služenje vojaškega roka.

Med psihičnimi vzroki, ki so v ozadju začasne in trajne nesposobnosti, prednjačijo osebnostne motnje z 93% deležem pri začasno in 37,5% deležem pri trajno nesposobnih za služenje vojaškega roka.

Vojaki na služenju vojaškega roka  

V vzorcu je bilo 71 vojakov, ki so se oglasili v moji psihiatrični ambulanti. Srednja starost je bila 20,1 +/- 1,96 let z mediano 19 let. Tudi znotraj tega vzorca je moč opaziti velik delež motenj na drugi osi diagnosticiranja v psihiatriji. Tako je bilo osebnostno motenih kar 74,6 % vseh vojakov s psihičnimi motnjami. Razdelitev glede na vrsto osebnostne motenosti je moč razbrati v spodnji tabeli.

Tabela 3. Vrsta osebnostnih motenj v vzorcu vojakov na služenju vojaškega roka.

Med simptomi na prvi osi diagnosticiranja v psihiatriji prednjačijo reakcije na stres. Te so bile prisotne pri 56 vojakih, kar pomeni 78,9% delež, kar je pričakovano. Drugi najpogostejši simptomi so bili depresija in somatoformne motnje, oboje pri 15 vojakih, oz. v 21,1% deležu. Sledile so odvisnosti in zloraba raznih psihoaktivnih substanc pri devetih vojakih (12,7 % delež). Pri dveh vojakih je bilo moč opaziti močne tike in jecljanje, pri enem nočno enurezo, pri enem je šlo po grobi klinični oceni za blago duševno manjrazvitost, pri štirih pa za psihotične simptome – pri enem od teh je šlo za akutno psihotično epizodo, ki je spominjala na shizofrenijo, pri treh pa za psihotične simptome v sklopu depresije. Sicer sem s po enim primerom ugotavljal tudi socialno fobijo, nezrelo osebnost, motnje lastne identitete in motnje navad in nagibov.

RAZPRAVLJANJE

Zdravstvena služba predstavlja sito pred sprejemom nabornikov na služenje vojaškega roka. Vsak nabornik opravi psihološko testiranje in pri odstopanjih rezultatov na testnih lestvicah še pregled pri psihologu ali psihiatru. Psihološki testi zajemajo teste sposobnosti (prostorski faktorji, logično sklepanje, razumevanje besed, hitrost percepcije, asociativno pomnenje in evaluacijo kratkotrajnega spomina), dodan je anamnestični vprašalnik ter osebnostni vprašalnik, ki bazira na MMPI (Butcher, 1993): lestvice so  podobno definirane in se podobno validirajo. Problem tega vprašalnika pa je, da ne prepoznava osebnostnih motenj neposredno, kot npr. Millonov vprašalnik (Millon, 1997). Posledica tega je, da veliko osebnostno motenih nabornikov zdrsne skozi sito neprepoznano. Glede na to, da so glavne značilnosti osebnostno motenih ravno nizka frustracijska toleranca, slaba kontrola impulzov, slaba sposobnost prilagajanja na stresorje in težave v medosebnih odnosih (APA, 1994; WHO, 1995; Praper, 1999), je prepoznavanje teh motenj bistvenega pomena pred vstopom nabornika v vojaško okolje. Tu se vojak sooča s problemom separacije od doma in številnimi stresorji – prilagajanja na sovojake, drugačno okolje in predpostavljene. Slednje je zanje še posebej stresogeno. Praviloma nosijo osebnostno moteni ljudje v sebi zgodnje razvojne deficite in slabe izkušnje z avtoritetami zaradi problematičnega odnosa z očetovsko figuro. Zaradi transpozicije ali transferja slabih izkušenj na predpostavljene v vojski, jemljejo avtoritarno držo slednjih osebno, kar sproža v njih in v odnosu s predpostavljenim številne konfliktne situacije in zaradi slabe kontrole impulzov tudi preboje agresivne energije navzven v smislu vzkipljivosti ali pa navznoter v smislu depresije, ki se lahko poglobi do suicidalnosti. Tako ni naključje, da med vsemi osebnostnimi motnjami v vzorcu vojakov na služenju vojaškega roka tako izstopa disocialna osebnostna motnja, ki ima ob naštetih značilnosti še dodatno oslabljeno kontrolo impulzov zaradi patologije nadjaza (superega).

V prikazanih rezultatih, kot rečeno, izstopa visok delež osebnostno motenih, ki je v tem vzorcu visoko nad povprečjem siceršnjih epidemioloških podatkov. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da gre tukaj za zelo izbran vzorec, ki je samo del nekaj tisoč vojakov na služenju vojaškega roka. Vojaki v tem vzorcu so razvili psihične težave že v prvih dneh služenja vojaškega roka do take globine, da niso mogli počakati na ustrezno vodenje lastne vojaške psihološke in zdravstvene službe ter na ponovno ocenitev pred nabornimi komisijami za ev. prestavitev ali prekinitev vojaškega roka ter so tako prišli na urgentni pregled v psihiatrično ambulanto v javnem zdravstvenem zavodu.

Rezultati slonijo na analizi podatkov iz leta 2001, ko usmeritev v profesionalizacijo vojaške službe še ni bila dokončno določena. Odpira se vprašanje motivacije nabornikov v ozadju visokih deležev psihičnih motenj kot razlogov za začasno nesposobnost in nesposobnost za služenje vojaškega roka. Vendar bo to vprašanje ob omenjenem prehodu v drug način organiziranja vojaške službe izgubilo na aktualnosti. Odprto pa bo ostalo vprašanje presejalnega testiranja za bodoče profesionalne vojake. To je pomembno ne le zaradi morebitnih psihičnih dekompenzacij vojakov, temveč še bolj, ker lahko pričakujemo pošiljanje vojakov v krizna žarišča po svetu. Raziskava elitnih ameriških vojaških enot (po Gruen, 2002) je pokazala pri teh vojakih na izrazito izrinjanje čustvene sfere, zgodnje razvojne deficite z avtoritarno vzgojo in telesnim kaznovanjem, kar je omogočalo nekritično sprejemanje ukazov v spopadih brez občutkov sramu, krivde in odgovornosti, kar je vodilo v zločine nad civilnim prebivalstvom. Tudi v lastnih družinah so ti elitni vojaki zahtevali slepo pokorščino in zaničevali mehka čustva ter izkazovanje nežnosti. Raziskovalci so dokazali direktno povezavo med obsegom telesne zlorabe v otroštvu in poznejšo pripravljenostjo lastnega poseganja k nasilništvu. To pomeni, da moramo biti pri izbiri profesonalnih vojakov še kako pozorni na moč njihove osebnostne strukture, njihovo čustveno uravnoteženost in dobro integriranost superega, da ne bomo z zvonovi zvonili, ko bo že prepozno. Seveda ni edini odgovor samo v ustreznejšem psihološkem presejalnem testiranju, ki bi bolje sedimentiralo osebnostno motene kandidate za služenje vojske, pač pa tudi v večji pozornosti psihološke in psihiatrične službe, ki pregleduje z vprašalniki izločene ljudi, na prepoznavanje in dokončno izločevanje osebnostno motenih kandidatov.

ZAKLJUČEK

V tem prispevku sem prikazal problem sita zdravstvene službe in psihološkega testiranja pred sprejemom nabornika na služenje vojaškega roka. Analiza vojakov, ki so bili pregledani v psihiatrični ambulanti, je pokazala velik delež osebnostno motenih, ki jih sito ni prepoznalo. Glede na to, da je neprepoznavanje omenjene patologije povezano s številnimi osebnimi krizami vojakov, ki se lahko končajo tudi s samomorilnimi odločitvami, pa tudi s številnimi stroški, ki jih ima Ministrstvo za obrambo za vojake, ki služenja vojaškega roka ne končajo, da ne omenim stroške zdravstvene službe, se mi zdi prilagoditev sita glede psihičnih motenj nujna. Nujna se mi zdi tudi zaradi aktualnega prehoda načina služenja vojske, ki bo usmerjena v profesionalizacijo in aktivnosti na mednarodnih kriznih žariščih, kjer je sposobnost uravnoteženega odločanja na vseh nivojih vojaške hierarhične strukture vitalnega pomena. Zaradi impulzivnosti, nizke frustracijske tolerance in visoke stopnje anksioznosti, so osebnostno moteni po moji presoji za profesionalno služenje vojske populacija s previsoko stopnjo tveganja za opravljanje tega poklica. Mislim, da bi bilo potrebno zamenjati osebnostni vprašalnik, ki je osnovan na MMPI, ker ne prepoznava direktno sodobnih diagnostičnih kategorij. V našem prostoru torej potrebujemo vprašalnik, ki bi prepoznaval osebnostne motnje in bi se ga lahko vključilo v sito zdravstvene službe ob naboru.

LITERATURA:

American Psychiatric Association. (1994). Diagnostic and Statistical Manual of Mental disorders. 4^th ed. Washington, DC: American Psychiatric Association.

Butcher, J.M. (1993). Minnesota Multiphasic Personality Inventory – 2 (MMPI-2). User's guide for The Minnesota Report - Adult Clinical System – Revised.

Cigrang J.A., Carbone E.G., Todd S., Fiedler E. (1998). Mental health attrition from Air Force basic military training. Military Medicine, 163(12): 834-8.

Gruen A. (2002). Der Kampf um die Demokratie: Extremismus, die Gewalt und der Terror. Stuttgart, J. G. Cotta'sche Buchhandlung Nachfolger Gmbh, 27-28.

Millon T, Davis R. (1997).  Millon Clinical Multiaxial Inventory – III. Manual 2^nd ed. Minneapolis, Dicandrien inc.:163-6.

Palatov S.I. (1999). Mental disorders in men enlisted into military service and in soldiers (clinico-epidemiological study). Zhurnal nevrologii i psikhiatrii imeni SS Korsakova,  99(8):16-20.

Praper P. ( 1999). Razvojna analitična psihoterapija [Developmental analytic psychotherapy]. Ljubljana: Planprint d.o.o., 227-229.

Retzlaff P., Deatherage T. (1993). Air Force mental health consultation: a six-year retention follow-up. Military Medicine, 158(5): 338-40.

Saradzhan S. (1998). Problems In Military Blamed On Incompetent Recruiting. In: Center for Defense Information. The CDI Rusia Weekly. Dostopno na URL: http://www.cdi.org/russia/oct1698.html2

Svetovna zdravstvena organizacija. (1995). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene: MKB-10. [International classification of Diseases 10^th ed.] Vol 1. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: 328-60.

US Military. (2000). Medical Standards for Appointment, Enlistment or Induction. Air Force Instruction 48-23 and DOD Directve 61303.3. Dostopno na URL: http://usmilitary.about.com/library/milinfo/ intmedstandards/blmental.htm

WPS Russian Media Monitoring Agency. (2001). Russian military analysis: defense ministry worried by growth of emergency rate in armed forces. Dostopno na URL: http://subscribe.ru/archive/state.military/200107/13051242.text

Židanik M. (2000). Prvi psihiatrični pregled. [The first psychiatric interview.] Zdravstveno varstvo, 39 (5-6): 122-7.