Človek izdeluje alkoholne pijače že vsaj 12.000 let. Najstarejši recept na svetu je recept za izdelavo piva. Obstajajo celo domneve, da so naši predniki začeli z obdelavo zemlje prav zato, da bi si zagotovili stalno zalogo potrebnih sestavin za proizvajanje alkoholnih pijač – hrano so takrat v gozdovih še zlahka našli. Že v starem Egiptu je bila navada ob dobrodošlici ponuditi kruh in pivo. Ta navada se je v različici prenesla še v naše kraje. Kitajski cesarski razglas iz leta 1116 pr. n. št. je razglasil, da je zmerna uporaba alkoholnih pijač darilo nebes. Sam izraz alkohol je arabskega izvora in pomeni plemenito snov. Tako ime je dal tej tekočini arabski kemik Al-Jabir ibn Haijan 700 let pred našim štetjem, potem ko je ugotovil, da ta tekočina ljudi razveseljuje in jim pričara dobro počutje. Za predkrščanske Anglosase so bila nebesa prostor, kjer so se srečali z drugimi umrlimi in skupaj z njimi uživali alkoholne pijače. Zgodnja Cerkev je razglasila, da je alkohol božje darilo, umetnost izdelave alkoholnih pijač se je skozi srednji vek ohranjala v samostanih. V tem času so v Evropi odkrili destilacijo in s tem žgane pijače. Te so poimenovali aqua vitae ali voda življenja. Vino, ki ga je Jezus delil pri poslednji večerji, je še vedno v središču krščanskega bogoslužja.

Verjetno se je hkrati s pojavom alkoholnih pijač pojavila tudi odvisnost od alkohola. Prvo nam znano zapisano svarilo pred prekomernim uživanjem alkoholnih pijač je zapisano v klinopisu in je staro približno 3500 let - “Ne napravi sebe nemočnega s pitjem v krčmi, da se besede tvojega govorjenja ne bodo ponavljale in ne bodo vrele iz tvojih ust, ne da bi vedel, da si jih izrazil.”. Kakšnih 800 let kasneje, še vedno pred 2700 leti, so Judje zapisali v svoje Sv. pismo - “Kdo ima gorje, kdo žalovanje? Kdo prepire, kdo skrbi? Kdo udarce brez potrebe, kdo motne oči? Tisti, ki se zadržujejo pri vinu in hodijo poskušat zamešano pijačo. Ne glej vina, kako se rdeči, kako se iskri v kozarcu, se gladko pretaka. Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad. Tvoje oči bodo gledale čudno, tvoje srce bo govorilo zmedeno. Tak boš kakor človek, ki leži sredi morja, kakor tisti, ki sedi na vrhu jambora: »Bili so me, pa me ni bolelo, tepli so me, pa nisem čutil, kdaj se zbudim, da ga spet poiščem.«”. Vendar tuje modrosti in spoznanja ne morejo nadomestiti lastne izkušnje. Zato človek ponavlja vedno iste napake, misleč da je sam zanje imun.

Alkoholne pijače so postale neločljiv del človeške zgodovine. Še vedno so sestavni del verskih obredov, pa tudi drugih družbenih ritualov. Alkohol je v naši kulturi prisoten praktično na vseh praznovanjih in družabnih dogodkih. Alkoholno pijačo pijemo drugim na zdravje, imamo viteze vina, vinske kraljice in cvičkovo princeso. Alkohol bo tudi v prihodnje nedvomno ostal del naše kulture. Je pa alkohol tudi stvar naše osebne kulture. Včasih izgubimo občutek za pravo mero. In se naenkrat znajdemo pred odločitvijo, ali se od alkohola, ki je postal del nas, ločiti ali ne.

Pred Vami je knjiga, ki je polna informacij. V bistvu pa nosi samo eno sporočilo. Iz odvisnosti od alkohola vodi samo ena pot. Treznost. Na tej poti pomaga znanje – poznavanje odvisnosti in posledic dolgotrajnega uživanja alkoholnih pijač. S tem namenom sem to knjigo tudi napisal, da omogočim dostop do znanja vsem, ki to želijo. Knjiga je zasnovana kot učbenik, kajti učenje je njen prvi namen.

Škodljiva raba (uporabljamo lahko tudi izraz zloraba) alkohola in odvisnost od njega sta temeljna pojma, s katerima se bomo srečevali v tej knjigi. Pomenita, da ima alkoholna pijača za posameznika poseben in večji pomen kot za običajnega, preudarnega pivca. Zaradi tega lahko pri bolniku ugotavljamo številne škodljive posledice njegovega psihičnega počutja, telesnega stanja in v njegovem bližnjem ter širšem socialnem okolju. Najprej poglejmo razlago pojmov, potem pa spoznajmo značilnosti in posledice prekomernega uživanja alkoholnih pijač.

Škodljivo uživanje alkohola pomeni vmesno fazo med preudarnim pivcem in človekom, ki je od alkohola odvisen. Za ugotovitev škodljive rabe alkohola potrebujemo enega izmed sledečih kriterijev:

• Ponavljajoče pitje onemogoča uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu, v šoli ali doma – od neupravičenih izostankov do slabo opravljenega dela.

• Posameznik pije v okoliščinah, ki so nevarne za zdravje, kot npr. vožnja avtomobila v vinjenem stanju.

• Ponavljajoče se pravne posledice, npr. kaljenje nočnega miru.

• Ponavljajoče se pitje kljub težavam v medosebnih odnosih, ki jih povzroča ali poglablja ravno pitje alkoholnih pijač.

Odvisnost od alkohola pomeni bolezensko stanje, ko oseba zaradi dolgotrajnega in čezmernega pitja postane psihično ali/in telesno odvisna od alkohola. Odvisnost se kaže v značilnem vedenju in razmišljanju, v močni želji po uživanju alkohola in vztrajanju pri pitju kljub škodljivim posledicam v medosebnih odnosih in telesnih bolezni. Posledice pitja se kažejo v družini, na delovnem mestu in v širši okolici, odvisni vedno več časa posveča uživanju in nabavljanju alkoholnih pijač na račun drugih obveznosti in dejavnosti. Telesna odvisnost je povezana s prilagoditvijo telesa na stalno prisotnost alkohola v krvi in se kaže s telesnimi in duševnimi motnjami (abstinenčnimi znaki) v primeru, ko bolnik do alkoholnih pijač ne more priti. Ker je slika odvisnosti od alkohola pri vsakem človeku drugačna – pri nekom so bolj izraženi nekateri bolezenski znaki, pri drugem spet drugi, govorimo o sindromu odvisnosti od alkohola, kar pomeni, da gre za skupek različnih bolezenskih znakov, od katerih so lahko pri enem bolniku močneje izraženi eni, pri drugem pa drugi znaki. Za ugotovitev, da je nekdo odvisen od alkohola, je potrebna prisotnost vsaj treh od sledečih sedmih znakov bolezni:

• Razvije se toleranca, kar pomeni potrebo po vedno večji količini alkoholnih pijač, da se doseže isti učinek.

• Če človek, ki je od alkohola odvisen, preneha zauživati alkohol, se razvijejo abstinenčni znaki. Ti znaki tudi takoj izzvenijo, ko posameznik s pitjem nadaljuje.

• Posameznik alkoholne pijače uživa v večjih količinah in dlje časa, kot je nameraval.

• Ima željo, da bi prekinil ali vsaj zmanjšal pitje in /ali neuspele poskuse, da bi to dosegel.

• Posameznik porabi vedno več časa, da pride do alkohola, ga pije in da potem spet prihaja k sebi.

• Zaradi uživanja alkohola opušča družbene, delovne in družabne aktivnosti.

• S pitjem bolnik nadaljuje, kljub temu da ve, da so pri njem prisotne telesne okvare zaradi pitja.

Dokončno ugotavljanje odvisnosti od alkohola je navadno stvar strokovnjaka, vendar si lahko tudi sami pomagamo z vprašalniki, ki nam pomagajo razumeti, da potrebujemo temeljit premislek glede našega bodočega odnosa do alkoholnih pijač. Eden izmed najenostavnejših in najučinkovitejših vprašalnikov je CAGE (kratice zajemajo začetnice ključnih besed v vprašalniku, ki skupaj v poslovenjeni obliki pomeni kletka):

• Se vam je kdaj zazdelo, da bi morali zmanjšati pitje alkoholnih pijač ?

• Ali so vas kdaj drugi ljudje nadlegovali s pripombami na račun vašega pitja ?

• Ste imeli kdaj občutke krivde zaradi pitja alkoholnih pijač ?

• Ali ste kdaj morali že zjutraj popiti nekaj alkohola, da bi se umirili ali pregnali »mačka« ?

Eden ali več pritrdilnih odgovorov nakazuje možnost, da gre za problematičnega pivca. Večje število pozitivnih odgovorov govori, da gre za osebo, ki ima že resne težave zaradi alkohola ali pa je od njega odvisna. Potrebno je natančnejše ugotavljanje obstoja morebitne odvisnosti.

Ali včasih pijem, ko mi pravzaprav ni do alkoholne pijače in bi se rad samo sprostil?

• Rad pijem, pa vendar včasih spijem toliko, da si tega ne morem razložiti. Ali včasih prav moram piti?

• Postanem kdaj jezen, če mi druga oseba ali okoliščine pitje preprečujejo?

• Ali se počutim bolje že ob sami misli, da bom nekaj spil, še preden tisto spijem?

• Ali vem, da me bodo določene čustvene okoliščine pripeljale do pitja (npr. spor)?

• Če ne morem do alkoholne pijače, jo kdaj s čim nadomestim (tablete, igre na srečo, spolnost)?

• Nadomešča moje pitje odnos s kakšno osebo – pogosto pijem, ko sem sam?

• Ali pijem, ko imam slabo mnenje o sebi?

• Ali imam občutek, da alkohol moje probleme razreši, vsaj dokler pijem?

• Mi pitje pomaga, da imam svoja čustva bolj pod kontrolo?

• Ali svoje pitje branim pred tistimi, ki mi pitje oponašajo?

Potreba po alkoholnih pijačah je lahko pri odvisnosti ali pri škodljivi rabi alkohola vsakodnevna, lahko pa prihaja do rednega pitja preko mej samo čez vikende. Včasih sledi intenzivno pitje daljšim časovnim obdobjem treznosti. Takšno pitje lahko potem traja nekaj tednov ali mesecev. Ti načini pitja so povezani s poskusi kontroliranja – bolniki se odločijo, da določeno časovno obdobje ne bodo pili in s tem dokazali sebi in drugim, da pri njih še ne gre za odvisnost. Včasih iz istega razloga omejijo uživanje alkoholnih pijač na določen del dneva (“Če ne pijem zjutraj, še nisem alkoholik.”). Pri posameznikih lahko pride do spominskih lukenj za dogodke v času, ko so bili po vplivom alkohola, in do pitja alkohola, ki ni del alkoholnih pijač, npr. vodice po britju, medicinskega alkohola itd.

Po grobih ocenah je v Sloveniji med 75-150.000 ljudi, ki so odvisni od alkohola. Raziskava razširjenosti rabe alkohola med prebivalci Slovenije, starimi 18 let in več, je pokazala, da je med nami le 5% abstinentov, rednih pivcev, ki pijejo alkoholne pijače vsaj 1-2x na teden 48%, vsak dan pa pije alkoholne pijače 13% prebivalcev, oz. 22% moških in 6% žensk, starih vsaj 18 let. V Sloveniji popijemo največ čistega alkohola v obliki vina (54%), zatem piva (37%) in najmanj v obliki žganih pijač (9%). Umrljivost zaradi alkoholne okvare jeter (število umrlih na 100.000 prebivalcev) je pri nas med največjimi v Evropi in je visoko nad evropskim povprečjem. Leta 1996 je bila omenjena umrljivost v Sloveniji 31.9, kar pomeni priližno 640 umrlih ljudi. V Evropi je bilo to število precej nižje – v povprečju 15.05 umrlih bolnikov na 100.000 prebivalcev, kar bi v slovenskih razmerah pomenilo približno 300 smrtnih primerov letno.

 

 

 

 

 

Umrljivost zaradi jetrne bolezni in ciroze v številu umrlih na 100.000 prebivalcev.

Podatki v tujini opozarjajo, da je med bolniki v ambulantah splošne medicine od 20-50% takšnih, ki imajo težave zaradi škodljivega uživanja alkoholnih pijač, in da gre celo pri eni četrtini vseh ljudi, ki so sprejeti v splošne bolnišnice, za zdravljenje telesnih posledic prevelikega uživanja alkoholnih pijač. Z uživanjem alkohola je povezan velik delež povzročitev prometnih nesreč – 38% vseh prometnih nesreč povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Ljudje, ki so odvisni od alkohola, v prometnih nesrečah umirajo petkrat pogosteje kot ljudje, ki s pitjem nimajo težav. Že samo škodljiva raba alkohola zniža pričakovano življenjsko dobo za 10 let. Najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh, ki so odvisni od alkohola, so samomor, rakava in jetrna obolenja, odpoved srca in nesreče. Ljudje pod vplivom alkohola šestnajstkrat pogosteje umirajo ob padcih in desetkrat pogosteje v požarih, ognju ali zaradi tlenja. 47-65% utopitev odraslih ljudi nastopi v stanju opitosti.

Moški zbolijo za odvisnostjo od alkohola dvakrat pogosteje kot ženske. Za to boleznijo zboli enkrat v življenju okrog 14% ljudi, neposredno prizadetih zaradi te bolezni (svojci) pa je še nekajkrat več. Že samo škodljiva raba (ki še ni odvisnost) alkoholnih pijač skrajša bolnikovo življenje za 10 let. Najpogostejši vzroki smrti pri ljudeh, ki so odvisni od alkohola, so samomor, rak, jetrna bolezen, odpoved srca in nesreče v alkoholiziranem stanju.

Pri odvisnosti od alkohola gre za preplet različnih vzrokov, ki so v vsakem posamezniku različno izraženi – pri nekom prevladujejo dedni, pri drugem vedenjski ali razvojni dejavniki. Včasih je odvisnost od alkohola osnova vseh bolnikovih težav, včasih pa le posledica drugih psihičnih motenj. Zato je potrebno skrbno preveriti vzvode odvisnosti, preden bomo načrtovali zdravljenje.

Alkohol je kemična spojina s takšnim delovanjem na človekov organizem, da že sama po sebi spodbuja nastanek odvisnosti. Kot umetno pomirjevalo človeku pomaga uravnotežiti stres, bolečino in razpoloženje in vpliva na nastop evforije. Sam izraz evforija prihaja iz grščine in izvorno pomeni stanje, ko je mogoče stvari lažje prenašati. Kaže se s prijetnim občutkom vedrine, sproščenosti, topline in dobrega razpoloženja, kar spodbuja naraščanje psihične odvisnosti od alkohola.

Alkohol torej blaži neprijetna počutja, kot so skrb, žalost, tesnoba, vznemirjenost, bolečina, lakota, žeja, vročina, mraz, utrujenost, občutek krivde, sramu in strahu. Vse te zaznave pa so znaki, ki nas opozarjajo, da je nekaj narobe. Brez njih bi imeli tako posamezniki kot skupine le malo možnosti za preživetje. Po naravni poti te znake izklapljamo z odstranitvijo vzroka, pri škodljivi rabi in odvisnosti od alkohola pa z alkoholnimi pijačami. Vzrok težav tako ostane nerazrešen, težave bolnika spremljajo še naprej, se kopičijo, bolnik vedno pogosteje posega po alkoholnih pijačah in se zavrti v začaranem krogu.

Človek – nanj lahko gledamo kot na biološko in psihološko bitje:

Biološki dejavniki. Raziskovalci sklepajo, da je vpliv dednosti na razvoj odvisnosti od alkohola največji – preko 50%. Če ločimo enojajčna dvojčka in eden odrašča v Mariboru, drugi pa v Ameriki, v družinah, kjer ni nihče odvisen od alkohola, in če eden obeh dvojčkov zboli za odvisnostjo, obstaja približno 50 % verjetnost, da se bo tudi pri drugem razvila odvisnost od alkohola. Poleg genetskih so pomembni tudi ostali dejavniki kot spol in starost – ženske in starejši ljudje so občutljivejši na učinke alkohola in pri njih se odvisnost razvije prej, če upoštevamo celotno količino popitega alkohola.

Psihični dejavniki. V sklopu psihičnih dejavnikov je potrebno upoštevati človekovo osebnost. Nekateri ljudje so v osebnostnem smislu nagnjeni k razvoju odvisnosti. Nekateri posamezniki namreč pogosto alkohol zlorabljajo kot zdravilo proti žalosti in strahu, jezi, občutku sramu in razočaranju nad drugimi ljudmi in nad sabo. Drugi v alkoholu topijo svoj moralni jaz, svojo vest in so bolj prizanesljivi s sabo. Tretjim alkohol nadomešča izgubljeni občutek moči. Ko se počutijo nemočne, jim pitje da lažen občutek, da so z lastno aktivnostjo spet kos svojim čustvom in življenjskim okoliščinam. Pomembna je tudi izbira poklica, ki je spet v skladu s posameznikovo osebnostjo. Terensko delo in poklici v gostinstvu so tako pogosteje vezani na povečano uživanje alkohola kot drugi poklici.

Dejavniki okolja.

Družina. Ta je najpomembnejši del okolja. V njej si vsak že v otroštvu izoblikuje svoj odnos do alkohola. Če so posameznikovi starši ali eden od njiju odvisni od alkohola, potem otroci vzamejo pitje alkoholnih pijač kot del normalnega vedenja in pričakovanih potreb. Pogosto taki starši že sami otrokom ponujajo alkoholne pijače – v svoji opitosti nimajo potrpljenja za potrebe otrok in tako jih s pomočjo alkohola umirijo, otroci zaspijo, starši pa lahko s pitjem nadaljujejo. Tako se otrokovo telo že zgodaj navadi na učinke alkohola. Ker otrok praviloma sledi zgledu svojih staršev, tudi sam začne zgodaj posegati po alkoholnih pijačah.

Socialni in kulturni dejavniki. Nekatere kulture pitje prepovedujejo, npr. v islamskih državah, in tam je bolezni odvisnosti od alkohola dejansko zanemarljivo malo. Druga družbena okolja pitje spodbujajo, kot nekatera delovna, kmečka in učna okolja, samski, študentski domovi in vojašnice. Določen socialni krog pitje spodbuja – Zarkin in Gary sta raziskala povezavo med uživanjem alkohola in plačo v Ameriki. Ugotovila sta, da zmerni moški pivci zaslužijo okrog 7% več denarja kot abstinenti in da imajo ženske zmerne pivke okrog 3.5% višje plače od abstinentk, kar kaže na vlogo, ki jo imajo alkoholne pijače pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih stikov.