Psihiatri čna bolnišnica VojnikCeljska cesta 37 3212 Vojnik Tel.: (03) 57 72 311 Kandidati za zdravljenje so praviloma sprejeti na zdravljenje odvisnosti iz psihiatri čne ambulante upoštevaje čakalno listo. Na pregled se lahko naročijo na omenjeni telefonski številki. Zdravljenje poteka kot celodnevna oskrba in je razdeljeno na pripravljalni in intenzivni del. Po odpustu se pacienti javljajo na redne individualne ali skupinske preglede, rehabilitacijo nadaljujejo v KZA ali v skupinah AA.Zdravljenje poteka v skladu z na čeli, ki jih je predlagala delovna skupina psihiatričnega kolegija Slovenije.
Oddelek za bolezni odvisnosti. Ptujska cesta 33 2270 Ormož Tel.: (02) 74 01 011 Kandidati za zdravljenje odvisnosti so sprejeti na oddelek po predhodni naro čitvi. Na oddelku traja zdravljenje najmanj tri mesece z možnostjo podaljšanja zdravljenja glede na posameznikove potrebe in sposobnosti. Svojci se v program vključujejo ob ponedeljkih dopoldne. Zdravljenje poteka v celodnevni oskrbi z rednimi izhodi čez vikend. Na prvi izhod lahko gredo zdravljenci po izpolnitvi določenih pogojev programa zdravljenja (vsaj en teden morajo biti v bolnišnici, opraviti morajo terapevtski dogovor). Vsi zdravljenci in njihovi svojci opravljajo določen program zdravljenja, že v teku samega bolnišničnega zdravljenja pa se vključijo v klub zdravljenja alkoholikov, ki ga po odpustu iz bolnišnice obiskujejo pet ali več let. Še eno leto po odpustu so zdravljenci skupaj s svojci vključeni v redno ambulantno obravnavo – na kontrole prihajajo enkrat mesečno. Na oddelku se lahko zdravljenci vključijo še v druge oblike zdravljenja – dispanzersko, ambulantno, zdravljenje v dnevni oskrbi, pozneje pa tudi v skupino za preprečevanje recidiva.
Dispanzer za alkoholike oz. Alkohološka ambulanta Tel.: (02) 61 81 141 Kandidati za zdravljenje se lahko naro čijo po telefonu za pregled v Dispanzerju za alkoholike. Na pregled morajo priti trezni in s svojcem, ki bo sodeloval pri zdravljenju. Če se odločijo za zdravljenje odvisnosti od alkohola in če izpolnjujejo predpisane pogoje, so lahko sprejeti na Odsek za zdravljenje alkoholizma in psihoterapijo - če je prostor takoj, sicer pa čakajo na vrsto po čakalni listi. V tem času so vodeni ambulantno v alkohološki ambulanti in pri svojem zdravniku, tako da v tem času praviloma že vzpostavijo začetno abstinenco.Ko so sprejeti na Odsek, se za čno zdraviti po celodnevnem programu. Ta sestoji iz psihoterapije in vrste drugih terapevtskih dejavnosti, ki so vse del kompleksne zdravstveno-socialno-psihološke metode alkohološkega zdravljenja. To bolnišnično zdravljenje se deli na dva dela: začetni in nadaljevalni. Vsi zdravljenci se po prihodu na Odsek najprej vključijo v skupino za začetni (pripravljalno teoretični) del zdravljenja, ki traja praviloma do šest tednov.Prve tri tedne zdravljenci za četniki še nimajo terapevtskih izhodov ob koncu tedna in morajo pred tem še izpolniti določene začetne pogoje v procesu zdravljenja. V tem času poteka zdravljenje ev. odtegnitvenih znakov, zdravljenci se soočajo s stopnjo in problematiko v povezavi s svojo odvisnostjo, skratka trezni ocenijo svoje stanje in potrebo po zdravljenju. Hkrati si v tem času tudi pridobijo za sodelovanje najožjega svojca in tudi ta se teoretično seznani z osnovami alkohološkega zdravljenja.Ko zdravljenec zaklju či program pripravljalno – teoretične skupine, lahko nadaljuje alkohološko zdravljenje na dva načina:čno zdravljenje (ta program traja dva do tri mesece in ga imenujemo tudi »intenzivno« alkohološko zdravljenje), ali pa zdravljenje skupaj s svojcem nadaljuje v eni od dispanzerskih skupin. To pomeni, da je odpuš čen iz bolnišnice in obiskuje dispanzersko alkohološko terapevtsko skupino po dve uri enkrat tedensko. Program v dispanzerski terapevtski skupini je enak kot v bolnišnični, le da je manj strnjen in zato traja najmanj dve leti.Vsi zdravljenci, ki kon čajo program zdravljenja, bodisi na bolnišnični ali dispanzerski način, pa s tem izpolnijo pogoje za vključitev v Klub zdravljenih alkoholikov. Tudi v Klub se vključita oba, zdravljenec in svojec. Zdravljenec si mora poiskati Klub že pred koncem bolnišničnega ali dispanzerskega zdravljenja in se pred koncem tudi udeležiti nekaj terapevtskih sestankov izbranega Kluba. Predstavnika Kluba, terapevt in eden od članov, pa prideta tudi v njegovo terapevtsko skupino, ko se zdravljenec ob zaključku, nekako »zrelostno« še končno predstavi, tako da je vnaprej vzpostavljena dovoljšnja povezava med njim in novo, klubsko skupino.
Zasebna psihiatri čna ambulanta in ambulanta za odvisne od alkohola.Jožef Kociper, dr. med., specialist psihiater Zdraviliško naselje 12 9252 Radenci Tel.: 041 – 77 46 77 (02) 56 51 541, int: 313 Kandidati za zdravljenje se za pregled lahko naro čijo na omenjeni telefonski številki. Ob pregledu dobijo osnovne informacije in svetovanje tako bolniki, ki so od alkohola odvisni, kot njihovi svojci. Lahko se vključijo v triletni ambulantni program zdravljenja v dispanzerski skupini.Dispanzer za mentalno higieno. Kandidati za zdravljenje se naro čijo na pregled pri psihiatru, kjer dobijo osnovne informacije o zdravljenju in opravijo diagnostično – motivacijski postopek pred zdravljenjem. Zdravljenje samo poteka na psihiatričnih oddelkih na Pohorskem dvoru ali v Vojniku. Po končanem zdravljenju bolniki in njihovi svojci nadaljujejo zdravljenje v KZA, ki delujejo v okviru Dispanzerja za mentalno higieno v Velenju.
Privatna psihiatri čna ambulanta.Edvard Repolusk, dr. med., specialist psihiater Gosposvetska 10 4000 Kranj Tel.: (04) 20 82 241 Kandidati za zdravljenje se naro čijo na pregled v alkohološko ambulanto, ki je odprta vsak četrtek dopoldan. Vključijo se lahko v individualno ali skupinsko psihoterapevtsko obravnavo, ki traja od šest do dvanajst mesecev. Zatem lahko nadaljujejo zdravljenje v KZA.
Preobrazba Dr. sc. med. Janez Rugelj, dr. med., specialist psihiater Zasavska cesta 42 1231 Ljubljana – Črnuče Tel.: (01) 56 13 167 (01) 56 13 171 Tel. (zasebno): (01) 53 71 731 E-mail: Janez.Rugelj@guest.arnes.si Kandidati za zdravljenje raznih vrst odvisnosti in drugi ljudje v stiski se lahko na dr. Ruglja obrnejo pismeno na gornji naslov ali pokli čejo po telefonu na navedene telefonske številke. Dr. Rugelj je razvil socialno-andragoški program zdravljenja iz osnov Hudolinove alkohološke šole. Pomeni kombinacijo izbranih skupinskih psihoterapevtskih metod (npr. tudi družinske in partnerske) ter izobraževalnega sistema raznih aktivirajočih dejavnosti, ki jih je preko 60. Mednje tako npr. sodijo osebna izpoved, osebna analiza, komuniciranje v skupinah, vzdržljivostni tek, planinarjenje, biblioterapija, redno pisanje raznih spisov, terapevtsko postenje in obvezno nadaljnje izobraževanje. Dr. Rugelj zdravljenje na psihiatričnih oddelkih odklanja zaradi usodne označitve v bolnikovem ožjem in širšem družbenem okolju, kar popolno ozdravitev otežuje, prav tako pa odklanja zdravljenje z zdravili (npr. pomirjevali), ki sicer zatrejo simptome, hkrati pa zavrejo splošno vitalnost in ovirajo dejavnosti za dvig iz odvisnosti. Tako mu v terapevtskem smislu preostane zdravljenje s pomočjo terapevtove osebnosti ter razvitega sistema skupin, klubov in terapevtske skupnosti, kjer ima poglavitno vlogo v procesu zdravljenja »zdravo jedro«, sestavljeno iz ljudi, ki so vstopili v drugo fazo zdravljenja ali jo zaključili. Kandidat za zdravljenje pred vstopom v program opravi študij literature o sistemu zdravljenja in sprejme terapevtski pakt. Zatem je sprejet v Alternativno terapevtsko skupnost, ki jo osebno vodi dr. Rugelj. Njegov pristop do vsakega posameznika je različen glede na odnos, ki ga ima posameznik do sebe, do svoje okolice in svojih težav. Tako je do tistih, ki se obveznostim izmikajo, zahteven, do tistih, ki so dobro motivirani in se za spremembe trudijo, dopuščajoč, do osebnostno zrelih posameznikov pa razvija partnerski odnos. Vsak udeleženec v programu se mora brezpogojno posloviti in pozdraviti od vseh negativnih oblik odvisnosti (od alkohola, nikotina, drog, pomirjeval, hazarda, patološkega odnosa, bulimije, televiziomanije itd.) in se oprijeti pozitivnih odvisnosti (od teka, planinarjenja, dobre knjige, pisanja, ustvarjalnosti, partnerstva itd.). Program poteka v treh fazah:1. faza – faza intenzivne psihoterapije in u čenja za zdrav življenjski slog in samouresničevanje – ta faza traja približno tri leta. Sestavljata jo strogo obvezen in manj obvezen del programa:a) strogo obvezen del programa obsega aktivno sodelovanje v: čno, klubu bivših odvisnikov in drugih ljudi v stiski, ki ima triurni sestanek enkrat mese čno (za zelo motivirane) ali dvakrat mesečno (za manj motivirane),terapevtski skupnosti, ki ima štiriurni sestanek enkrat mese čno,programu skupinskega planinarjenja z meditativnim delom pohoda – eden do dva dneva v mesecu, programu skupinskega teka, ki ga enkrat mese čno za vsako skupino osebno vodi dr. Rugelj, dvakrat letno pa se udeležijo prireditve maratona v Radencih in Ljubljani;b) manj obvezen del programa (glede na terapevtske potrebe in osebni interes posameznikov): čno štiriurni sestanek eno nedeljo dopoldne in se nadaljuje s poldnevnim izletom v naravo (ta skupina ima ob terapevtski tudi izredno preventivno vlogo), za četna in nadaljevalna planinska šola, eden do dva dni mesečno,skupina za analiti čno psihoterapijo, dva do štirikrat mesečno po tri ure,seksološka delavnica, ki ima sestanek dvakrat mese čno po tri ure,skupina samskih, ki ima triurni sestanek enkrat mese čno,skupina odraslih otrok alkoholikov in tiranov, ki ima praviloma sestanek enkrat mese čno po tri ure,šola kreativnega pisanja, ki se ob časno organizira in traja eno leto, dvakrat mesečno po tri ure,šola za izboljšanje pisnega izražanja za pisanje dnevnikov, tednikov in raznih poro čevalskih, osebno-analitičnih in raziskovalnih spisov in utrinkov,program terapevtskega postenja enkrat letno in traja od enega do štirih tednov, »Jasnina skupina« – vodi jo psihiatrinja iz Zagreba, dr. Jasna Štefok, zaseda pa po eno celo nedeljo mese čno in predvsem obravnava »prebujanje in razvoj notranjega otroka«,»Zvonkina skupina« – vodi jo mag. Zvonka Pangerc-Pahernik po knjigi »Te čaj čudežev«, predvidoma dvakrat mesečno po tri ure.2. faza – faza stabilizirajo če psihoterapije, osebnostnega zorenja, utrjevanja zdravega življenjskega sloga in nadaljnjega izobraževanja – traja do desetega leta od vključitve v program. Vsak udeleženec naj bi si pridobil za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo je imel pred vključitvijo v program.3. faza – faza vra čanja in dajanja se začne praviloma po desetih letih od vključitve v program, pri zelo motiviranih in aktivnih pa že veliko prej. Ljudje v tej fazi opravljajo razne dolžnosti v okviru izvedbe celotnega programa, so pomočniki glavnega terapevta in vračajo novim zdravljencem in sedaj svojim učencem, kar so dobili od svojih terapevtov in učiteljev.Temeljni cilji vseh postopkov v programu so naslednji: čju, da se ga »zbudi« in obdrži »budnega« ter se ga usmeri v samouresničevanje, s katerim edino lahko preseže nekdanjo bedo zdrsa v brezno odvisnosti in si tako zagotovi abstinenco (če je alkoholik ali narkoman) oz. visoko stopnjo zdravja, z vsestranskim aktiviranjem mora zdravljenec dose či spremembo svojih življenjskih razmer, kar je predpogoj za spremembo njegovega doživljanja in počutja,ljudje v stiski niso dovolj ali pa sploh niso zakoreninjeni v družini, poklicu in družbi; v Alternativni terapevtski skupnosti, ki ponazarja družbeno skupino, dobijo možnost, da postanejo del nje in se s pomo čjo teh dragocenih izkušenj končno ukoreninijo še v družini, poklicu in družbi.Rezultati zdravljenja: Kljub velikemu osipu, ki v prvi fazi zdravljenja dosega do 70%, in dejstvu, da le 5% zdravljencev zdravljenje nadaljuje v tretji fazi, pa so rezultati dela nadpovpre čni. Med skoraj 200 alkoholiki, ki so končali triletni osnovni program, so v zadnjih 20 letih recidivirali samo štirje, dva od teh pa sta ponovno prišla po pomoč in sedaj abstinirata. Vsi, ki so se vključili v zdravljenje, so se usmerili v zdrav življenjski slog in živijo bistveno bolj kvalitetno življenje kot pred zdravljenjem. Vsi so nealkoholiki, nekadilci, telovadci, vzdržljivostni tekači, planinci, redni bralci dobrih knjig, vsi si prizadevajo, da bi postali dobri partnerji, starši, delavci, državljani in tovariši. Tako živijo za nekaj stopenj kvalitetnejše življenje kot ljudje v splošni populaciji.
KZA - KLUBI ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Glede na veliko število klubov, ki so organizirani po Sloveniji, in glede na to, da predstavlja vstopnico v klube obravnava v posameznih zdravstvenih ustanovah, telefonskih številk in naslovov ne navajam. Posamezni kandidati za vklju čitev v klube lahko dobijo vse informacije v posameznih centrih zdravljenja bolezni odvisnosti po Sloveniji.Klubi predstavljajo nujno, nezamenljivo poslednjo stopnjo zdravljenja in rehabilitacije ljudi, odvisnih od alkohola. Predstavljajo terapevtsko skupino, katere člani so že nekaj časa trezni in imajo že nekaj izkušenj iz skupinske psihoterapije. Vztrajanje v abstinenci in pot v kakovostno življenje sta bistveno lažji v družbi z drugimi nekdanjimi odvisniki od alkohola. Cilji kluba so v poglobitvi uvida v lastno odvisnost, posledice in vzroke odvisnosti, v iskanju zdravih načinov življenja in odpravljanju vsakdanjih težav, v samopomoči pri vztrajanju v abstinenci ter rehabilitaciji na vseh pomembnih področjih življenja, še posebej v medsebojnih odnosih. V času sodelovanja v klubih naj bi član spreminjal svoje vedenje ter brez občutkov krivde in manjvrednosti ustvarjal skladne odnose med ljudmi. S pomočjo skupine načrtuje čim boljšo izrabo prostega časa in se, če je to potrebno, tudi poklicno rehabilitira. V delu klubov obstajajo nekatere razlike, ki so odvisne od terapevtov, njihove izobrazbe in njihove naravnanosti do odvisnih z alkoholom in ljudi nasploh. Te posamične razlike pa ne motijo osnovnega cilja vsakega kluba – nekdanjega odvisnika od alkohola usposobiti za polnokrvno in kvalitetno življenje brez alkohola. Raziskave tudi kažejo, da je za doseganje smotrov zdravljenja pomembnejša motivacija odvisnih od alkohola kot pa način vodenja skupine.ANONIMNI ALKOHOLIKI SLOVENIJE p.p. 3512 1001 Ljubljana Tel.: (01) 43 38 225 Kandidati za zdravljenje lahko pokli čejo na avtomatski telefonski odzivnik, kjer bodo slišali najnovejše informacije o srečanjih po Sloveniji, ali pa se pisno obrnejo na njihov poštni predal. Skupnost anonimnih alkoholikov deluje v okrog 140 državah po svetu in šteje približno dva milijona članov. Člani AA nudijo pomoč tudi svojcem odvisnih od alkohola (Al-Anon) in njihovim odraslim otrokom (Al-Adult). Delajo po ameriškem programu dvanajstih korakov. Prvi korak pravi, da so pred alkoholom nemočni in da svojega življenja niso mogli več sami usmerjati. Po uspešno opravljenih korakih pa v dvanajstem koraku ugotavljajo, da so se duhovno prebudili in da se bodo trudili svoje sporočilo posredovati drugim ljudem, ki so odvisni od alkohola, in v vsem ravnati po načelih dvanajstih korakov. Zapisana načela so vodilo za razvoj in duhovni napredek ter za spremembo načina življenja. Edini pogoj za pristop k tej skupnosti je želja, da posameznik preneha s pitjem alkoholnih pijač. Skupnost AA se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki in ni vezana na nobeno veroizpoved, sekto ali politično stranko, organizacijo ali ustanovo, ne vodi nobenih seznamov ali drugih evidenc – anonimnost je temelj njihovih izročil. Skupnost AA je v svojih lastnih zadevah odgovorna samo svoji skupinski vesti in nobeni drugi avtoriteti.
Http://www.alcoholismtreatment.org.htm
Http://www.oakhouse.com/how_to_help.htm
Http://www2.potsdam.edu/alcohol-info/FAS/FAS.html Jakopi č J. Delo z odvisnimi od alkohola je pogosto (navidezno ali pa tudi zares) strokovno napačno. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 91-111.Jerman T, Komadina D, Cedilnik SV. Razširjenost uporabe drog med u čenci prvih letnikov ljubljanskih srednjih šol v letu 1995. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 27-35.Kendler KS, Prescott CA, Neale MC, Pedersen NL. Temperance board registration for alcohol abuse in a national sample of Swedish male twins, born 1902 to 1949. Arch Gen Psychiatry 1997; 54(2):178-84. Kersnik J. Duševne motnje: med skrbjo za posameznika in psihiatrizacijo družbe. Isis 1999; 8(11): 45-6. Kocijan čič A, Mrevlje F. Interna medicina. 2nd ed. Ljubljana: Tiskarna Mladinska knjiga, 1998.Kores Plesni čar B. Najpogosteje uporabljane skupine zdravil. In:Tomori M, Ziherl S eds. Psihiatrija. Ljubljana: Planprint d.o.o., 1999:414.Litten RZ, Allen JP. Advances in development of medications for alcoholism treatment. Psychopharmacology-Berl 1998; 139(1-2): 20-33. Mangione TW et al. New Perspectives for Worksite Alcohol Strategies: Results from a Corporate Drinking Study. JSI Research & Training Institute, Inc., Boston, MA, 1998, 12: 21. Patrick, Charles H. Alcohol, Culture, and Society. Durham, NC: Duke University Press, 1952: 12-13. Pišljar M. Kognitivne motnje pri zlorabi alkohola. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 59-63.Prescott CA, Kendler KS. Genetic and environmental contributions to alcohol abuse and dependence in a population-based sample of male twins. Am J Psychiatry 1999; 156(1): 34-40. Rus-Makovec M. Dosežki zdravljenja odvisnosti od alkohola. In: Bilban M ed. Ocenjevanje delazmožnosti pri odvisnosti od alkohola in drog ter pri epilepsiji. Rodaška Slatina: Tipografija, 2000: 73-9. Saitz R, O'Malley SS. Pharmacotherapies for alcohol abuse: Withdrawal and treatment. Med Clin Nort Am 1997; 81 (4): 881-907. Salloum IM, Daley DC, Thase ME. Male Depression, Alcoholism and Violence. London: Martin Dunitz Ltd, 2000. Schuckit MA. New findings in the genetics of alcoholism. JAMA 1999; 281 (20). Seppä K, Mäkela R, Sillanaukee P. Effectiveness of the Alcohol Use Disorders Identification Test in occupational health screenings. Alcoholism: Clinical and Experimental Research, 1995; 19(4) : 999-1003. Svetovna zdravstvena organizacija. (1995). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti čne namene: MKB-10. 10th ed. Vol 1. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 320-4.VanHorn DH, Frank AF. Substance-use situations and abstinence predictions in substance abusers with and without personality disorders. Am J Drug Alcohol Abuse 1998; 24(3): 395-404. Vitorovi ć S. Telesne okvare pri bolezni odvisnosti. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 53-7.Watney J. Beer is Best: A History of Beer. London: Peter Owen, 1974: 15. Zador PL. Alcohol-Related Risk of Fatal Driver Injuries in Relation to Driver Age and Sex. J Stud Alcohol 1991; 52: 302-10. Zarkin, Gary A, et al. Alcohol use and wages: New results from The National Household Survey on Drug Abuse. Journal of Health Economics, 1998: (17) 53-68. Ziherl S. Kako se upremo alkoholu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. Ziherl S. Samospoštovanje alkoholikov in njegova vloga v razvoju sindroma odvisnosti od alkohola. In: Ziherl S ed. Psihoterapija 16. Ljubljana: Pleško, 1988: 7-76. |