Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Celjska cesta 37
3212 Vojnik
Tel.: (03) 57 72 311

Kandidati za zdravljenje so praviloma sprejeti na zdravljenje odvisnosti iz psihiatrične ambulante upoštevaje čakalno listo. Na pregled se lahko naročijo na omenjeni telefonski številki. Zdravljenje poteka kot celodnevna oskrba in je razdeljeno na pripravljalni in intenzivni del. Po odpustu se pacienti javljajo na redne individualne ali skupinske preglede, rehabilitacijo nadaljujejo v KZA ali v skupinah AA.

Zdravljenje poteka v skladu z načeli, ki jih je predlagala delovna skupina psihiatričnega kolegija Slovenije.

 

Oddelek za bolezni odvisnosti.
Psihiatri
čna bolnišnica Ormož
Ptujska cesta 33
2270 Ormož
Tel.: (02) 74 01 011

Kandidati za zdravljenje odvisnosti so sprejeti na oddelek po predhodni naročitvi. Na oddelku traja zdravljenje najmanj tri mesece z možnostjo podaljšanja zdravljenja glede na posameznikove potrebe in sposobnosti. Svojci se v program vključujejo ob ponedeljkih dopoldne. Zdravljenje poteka v celodnevni oskrbi z rednimi izhodi čez vikend. Na prvi izhod lahko gredo zdravljenci po izpolnitvi določenih pogojev programa zdravljenja (vsaj en teden morajo biti v bolnišnici, opraviti morajo terapevtski dogovor). Vsi zdravljenci in njihovi svojci opravljajo določen program zdravljenja, že v teku samega bolnišničnega zdravljenja pa se vključijo v klub zdravljenja alkoholikov, ki ga po odpustu iz bolnišnice obiskujejo pet ali več let. Še eno leto po odpustu so zdravljenci skupaj s svojci vključeni v redno ambulantno obravnavo – na kontrole prihajajo enkrat mesečno. Na oddelku se lahko zdravljenci vključijo še v druge oblike zdravljenja – dispanzersko, ambulantno, zdravljenje v dnevni oskrbi, pozneje pa tudi v skupino za preprečevanje recidiva.

 

Dispanzer za alkoholike oz. Alkohološka ambulanta
Odsek za zdravljenje alkoholizma in psihoterapijo
Oddelek za psihiatrijo, Splošna bolnišnica Maribor
Pohorski dvor
Pivola 10
2311 Ho
če
Tel.: (02) 61 81 141

Kandidati za zdravljenje se lahko naročijo po telefonu za pregled v Dispanzerju za alkoholike. Na pregled morajo priti trezni in s svojcem, ki bo sodeloval pri zdravljenju. Če se odločijo za zdravljenje odvisnosti od alkohola in če izpolnjujejo predpisane pogoje, so lahko sprejeti na Odsek za zdravljenje alkoholizma in psihoterapijo - če je prostor takoj, sicer pa čakajo na vrsto po čakalni listi. V tem času so vodeni ambulantno v alkohološki ambulanti in pri svojem zdravniku, tako da v tem času praviloma že vzpostavijo začetno abstinenco.

Ko so sprejeti na Odsek, se začno zdraviti po celodnevnem programu. Ta sestoji iz psihoterapije in vrste drugih terapevtskih dejavnosti, ki so vse del kompleksne zdravstveno-socialno-psihološke metode alkohološkega zdravljenja. To bolnišnično zdravljenje se deli na dva dela: začetni in nadaljevalni. Vsi zdravljenci se po prihodu na Odsek najprej vključijo v skupino za začetni (pripravljalno teoretični) del zdravljenja, ki traja praviloma do šest tednov.

Prve tri tedne zdravljenci začetniki še nimajo terapevtskih izhodov ob koncu tedna in morajo pred tem še izpolniti določene začetne pogoje v procesu zdravljenja. V tem času poteka zdravljenje ev. odtegnitvenih znakov, zdravljenci se soočajo s stopnjo in problematiko v povezavi s svojo odvisnostjo, skratka trezni ocenijo svoje stanje in potrebo po zdravljenju. Hkrati si v tem času tudi pridobijo za sodelovanje najožjega svojca in tudi ta se teoretično seznani z osnovami alkohološkega zdravljenja.

Ko zdravljenec zaključi program pripravljalno – teoretične skupine, lahko nadaljuje alkohološko zdravljenje na dva načina:

ali preide naprej v skupino za nadaljnje bolnišnično zdravljenje (ta program traja dva do tri mesece in ga imenujemo tudi »intenzivno« alkohološko zdravljenje),

ali pa zdravljenje skupaj s svojcem nadaljuje v eni od dispanzerskih skupin. To pomeni, da je odpuščen iz bolnišnice in obiskuje dispanzersko alkohološko terapevtsko skupino po dve uri enkrat tedensko. Program v dispanzerski terapevtski skupini je enak kot v bolnišnični, le da je manj strnjen in zato traja najmanj dve leti.

Vsi zdravljenci, ki končajo program zdravljenja, bodisi na bolnišnični ali dispanzerski način, pa s tem izpolnijo pogoje za vključitev v Klub zdravljenih alkoholikov. Tudi v Klub se vključita oba, zdravljenec in svojec. Zdravljenec si mora poiskati Klub že pred koncem bolnišničnega ali dispanzerskega zdravljenja in se pred koncem tudi udeležiti nekaj terapevtskih sestankov izbranega Kluba. Predstavnika Kluba, terapevt in eden od članov, pa prideta tudi v njegovo terapevtsko skupino, ko se zdravljenec ob zaključku, nekako »zrelostno« še končno predstavi, tako da je vnaprej vzpostavljena dovoljšnja povezava med njim in novo, klubsko skupino.

 

Zasebna psihiatrična ambulanta in ambulanta za odvisne od alkohola.
Jožef Kociper, dr. med., specialist psihiater
Zdraviliško naselje 12
9252 Radenci
Tel.: 041 – 77 46 77
(02) 56 51 541, int: 313

Kandidati za zdravljenje se za pregled lahko naročijo na omenjeni telefonski številki. Ob pregledu dobijo osnovne informacije in svetovanje tako bolniki, ki so od alkohola odvisni, kot njihovi svojci. Lahko se vključijo v triletni ambulantni program zdravljenja v dispanzerski skupini.

Dispanzer za mentalno higieno.
Zdravstveni dom Velenje
Vodnikova cesta 1
3320 Velenje
Tel.: (03) 58 99 546

Kandidati za zdravljenje se naročijo na pregled pri psihiatru, kjer dobijo osnovne informacije o zdravljenju in opravijo diagnostično – motivacijski postopek pred zdravljenjem. Zdravljenje samo poteka na psihiatričnih oddelkih na Pohorskem dvoru ali v Vojniku. Po končanem zdravljenju bolniki in njihovi svojci nadaljujejo zdravljenje v KZA, ki delujejo v okviru Dispanzerja za mentalno higieno v Velenju.

 

Privatna psihiatrična ambulanta.
Edvard Repolusk, dr. med., specialist psihiater
Gosposvetska 10
4000 Kranj
Tel.: (04) 20 82 241

Kandidati za zdravljenje se naročijo na pregled v alkohološko ambulanto, ki je odprta vsak četrtek dopoldan. Vključijo se lahko v individualno ali skupinsko psihoterapevtsko obravnavo, ki traja od šest do dvanajst mesecev. Zatem lahko nadaljujejo zdravljenje v KZA.

 

Preobrazba
Zasebna psihiatri
čna ordinacija
Dr. sc. med. Janez Rugelj, dr. med., specialist psihiater
Zasavska cesta 42
1231 Ljubljana –
Črnuče
Tel.: (01) 56 13 167
        (01) 56 13 171
Tel. (zasebno): (01) 53 71 731
E-mail:
Janez.Rugelj@guest.arnes.si

Kandidati za zdravljenje raznih vrst odvisnosti in drugi ljudje v stiski se lahko na dr. Ruglja obrnejo pismeno na gornji naslov ali pokličejo po telefonu na navedene telefonske številke. Dr. Rugelj je razvil socialno-andragoški program zdravljenja iz osnov Hudolinove alkohološke šole. Pomeni kombinacijo izbranih skupinskih psihoterapevtskih metod (npr. tudi družinske in partnerske) ter izobraževalnega sistema raznih aktivirajočih dejavnosti, ki jih je preko 60. Mednje tako npr. sodijo osebna izpoved, osebna analiza, komuniciranje v skupinah, vzdržljivostni tek, planinarjenje, biblioterapija, redno pisanje raznih spisov, terapevtsko postenje in obvezno nadaljnje izobraževanje. Dr. Rugelj zdravljenje na psihiatričnih oddelkih odklanja zaradi usodne označitve v bolnikovem ožjem in širšem družbenem okolju, kar popolno ozdravitev otežuje, prav tako pa odklanja zdravljenje z zdravili (npr. pomirjevali), ki sicer zatrejo simptome, hkrati pa zavrejo splošno vitalnost in ovirajo dejavnosti za dvig iz odvisnosti. Tako mu v terapevtskem smislu preostane zdravljenje s pomočjo terapevtove osebnosti ter razvitega sistema skupin, klubov in terapevtske skupnosti, kjer ima poglavitno vlogo v procesu zdravljenja »zdravo jedro«, sestavljeno iz ljudi, ki so vstopili v drugo fazo zdravljenja ali jo zaključili. Kandidat za zdravljenje pred vstopom v program opravi študij literature o sistemu zdravljenja in sprejme terapevtski pakt. Zatem je sprejet v Alternativno terapevtsko skupnost, ki jo osebno vodi dr. Rugelj. Njegov pristop do vsakega posameznika je različen glede na odnos, ki ga ima posameznik do sebe, do svoje okolice in svojih težav. Tako je do tistih, ki se obveznostim izmikajo, zahteven, do tistih, ki so dobro motivirani in se za spremembe trudijo, dopuščajoč, do osebnostno zrelih posameznikov pa razvija partnerski odnos. Vsak udeleženec v programu se mora brezpogojno posloviti in pozdraviti od vseh negativnih oblik odvisnosti (od alkohola, nikotina, drog, pomirjeval, hazarda, patološkega odnosa, bulimije, televiziomanije itd.) in se oprijeti pozitivnih odvisnosti (od teka, planinarjenja, dobre knjige, pisanja, ustvarjalnosti, partnerstva itd.). Program poteka v treh fazah:

1. faza faza intenzivne psihoterapije in učenja za zdrav življenjski slog in samouresničevanje – ta faza traja približno tri leta. Sestavljata jo strogo obvezen in manj obvezen del programa:

a) strogo obvezen del programa obsega aktivno sodelovanje v:

terapevtski skupini, ki ima triurni sestanek trikrat mesečno,

klubu bivših odvisnikov in drugih ljudi v stiski, ki ima triurni sestanek enkrat mesečno (za zelo motivirane) ali dvakrat mesečno (za manj motivirane),

terapevtski skupnosti, ki ima štiriurni sestanek enkrat mesečno,

programu skupinskega planinarjenja z meditativnim delom pohoda – eden do dva dneva v mesecu,

programu skupinskega teka, ki ga enkrat mesečno za vsako skupino osebno vodi dr. Rugelj, dvakrat letno pa se udeležijo prireditve maratona v Radencih in Ljubljani;

b) manj obvezen del programa (glede na terapevtske potrebe in osebni interes posameznikov):

družinska skupina, ki ima enkrat mesečno štiriurni sestanek eno nedeljo dopoldne in se nadaljuje s poldnevnim izletom v naravo (ta skupina ima ob terapevtski tudi izredno preventivno vlogo),

začetna in nadaljevalna planinska šola, eden do dva dni mesečno,

skupina za analitično psihoterapijo, dva do štirikrat mesečno po tri ure,

seksološka delavnica, ki ima sestanek dvakrat mesečno po tri ure,

skupina samskih, ki ima triurni sestanek enkrat mesečno,

skupina odraslih otrok alkoholikov in tiranov, ki ima praviloma sestanek enkrat mesečno po tri ure,

šola kreativnega pisanja, ki se občasno organizira in traja eno leto, dvakrat mesečno po tri ure,

šola za izboljšanje pisnega izražanja za pisanje dnevnikov, tednikov in raznih poročevalskih, osebno-analitičnih in raziskovalnih spisov in utrinkov,

program terapevtskega postenja enkrat letno in traja od enega do štirih tednov,

»Jasnina skupina« – vodi jo psihiatrinja iz Zagreba, dr. Jasna Štefok, zaseda pa po eno celo nedeljo mesečno in predvsem obravnava »prebujanje in razvoj notranjega otroka«,

»Zvonkina skupina« – vodi jo mag. Zvonka Pangerc-Pahernik po knjigi »Tečaj čudežev«, predvidoma dvakrat mesečno po tri ure.

2. fazafaza stabilizirajoče psihoterapije, osebnostnega zorenja, utrjevanja zdravega življenjskega sloga in nadaljnjega izobraževanja – traja do desetega leta od vključitve v program. Vsak udeleženec naj bi si pridobil za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo je imel pred vključitvijo v program.

3. fazafaza vračanja in dajanja se začne praviloma po desetih letih od vključitve v program, pri zelo motiviranih in aktivnih pa že veliko prej. Ljudje v tej fazi opravljajo razne dolžnosti v okviru izvedbe celotnega programa, so pomočniki glavnega terapevta in vračajo novim zdravljencem in sedaj svojim učencem, kar so dobili od svojih terapevtov in učiteljev.

Temeljni cilji vseh postopkov v programu so naslednji:

aktivirati zdravljenca in njegovo družino na telesnem, intelektualnem, socialnem in duhovnem področju, da se ga »zbudi« in obdrži »budnega« ter se ga usmeri v samouresničevanje, s katerim edino lahko preseže nekdanjo bedo zdrsa v brezno odvisnosti in si tako zagotovi abstinenco (če je alkoholik ali narkoman) oz. visoko stopnjo zdravja,

z vsestranskim aktiviranjem mora zdravljenec doseči spremembo svojih življenjskih razmer, kar je predpogoj za spremembo njegovega doživljanja in počutja,

ljudje v stiski niso dovolj ali pa sploh niso zakoreninjeni v družini, poklicu in družbi; v Alternativni terapevtski skupnosti, ki ponazarja družbeno skupino, dobijo možnost, da postanejo del nje in se s pomočjo teh dragocenih izkušenj končno ukoreninijo še v družini, poklicu in družbi.

Rezultati zdravljenja:

Kljub velikemu osipu, ki v prvi fazi zdravljenja dosega do 70%, in dejstvu, da le 5% zdravljencev zdravljenje nadaljuje v tretji fazi, pa so rezultati dela nadpovprečni. Med skoraj 200 alkoholiki, ki so končali triletni osnovni program, so v zadnjih 20 letih recidivirali samo štirje, dva od teh pa sta ponovno prišla po pomoč in sedaj abstinirata. Vsi, ki so se vključili v zdravljenje, so se usmerili v zdrav življenjski slog in živijo bistveno bolj kvalitetno življenje kot pred zdravljenjem. Vsi so nealkoholiki, nekadilci, telovadci, vzdržljivostni tekači, planinci, redni bralci dobrih knjig, vsi si prizadevajo, da bi postali dobri partnerji, starši, delavci, državljani in tovariši. Tako živijo za nekaj stopenj kvalitetnejše življenje kot ljudje v splošni populaciji.

 

KZA - KLUBI ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV

Glede na veliko število klubov, ki so organizirani po Sloveniji, in glede na to, da predstavlja vstopnico v klube obravnava v posameznih zdravstvenih ustanovah, telefonskih številk in naslovov ne navajam. Posamezni kandidati za vključitev v klube lahko dobijo vse informacije v posameznih centrih zdravljenja bolezni odvisnosti po Sloveniji.

Klubi predstavljajo nujno, nezamenljivo poslednjo stopnjo zdravljenja in rehabilitacije ljudi, odvisnih od alkohola. Predstavljajo terapevtsko skupino, katere člani so že nekaj časa trezni in imajo že nekaj izkušenj iz skupinske psihoterapije. Vztrajanje v abstinenci in pot v kakovostno življenje sta bistveno lažji v družbi z drugimi nekdanjimi odvisniki od alkohola. Cilji kluba so v poglobitvi uvida v lastno odvisnost, posledice in vzroke odvisnosti, v iskanju zdravih načinov življenja in odpravljanju vsakdanjih težav, v samopomoči pri vztrajanju v abstinenci ter rehabilitaciji na vseh pomembnih področjih življenja, še posebej v medsebojnih odnosih. V času sodelovanja v klubih naj bi član spreminjal svoje vedenje ter brez občutkov krivde in manjvrednosti ustvarjal skladne odnose med ljudmi. S pomočjo skupine načrtuje čim boljšo izrabo prostega časa in se, če je to potrebno, tudi poklicno rehabilitira. V delu klubov obstajajo nekatere razlike, ki so odvisne od terapevtov, njihove izobrazbe in njihove naravnanosti do odvisnih z alkoholom in ljudi nasploh. Te posamične razlike pa ne motijo osnovnega cilja vsakega kluba – nekdanjega odvisnika od alkohola usposobiti za polnokrvno in kvalitetno življenje brez alkohola. Raziskave tudi kažejo, da je za doseganje smotrov zdravljenja pomembnejša motivacija odvisnih od alkohola kot pa način vodenja skupine.

ANONIMNI ALKOHOLIKI SLOVENIJE

p.p. 3512

1001 Ljubljana

Tel.: (01) 43 38 225

Kandidati za zdravljenje lahko pokličejo na avtomatski telefonski odzivnik, kjer bodo slišali najnovejše informacije o srečanjih po Sloveniji, ali pa se pisno obrnejo na njihov poštni predal. Skupnost anonimnih alkoholikov deluje v okrog 140 državah po svetu in šteje približno dva milijona članov. Člani AA nudijo pomoč tudi svojcem odvisnih od alkohola (Al-Anon) in njihovim odraslim otrokom (Al-Adult). Delajo po ameriškem programu dvanajstih korakov. Prvi korak pravi, da so pred alkoholom nemočni in da svojega življenja niso mogli več sami usmerjati. Po uspešno opravljenih korakih pa v dvanajstem koraku ugotavljajo, da so se duhovno prebudili in da se bodo trudili svoje sporočilo posredovati drugim ljudem, ki so odvisni od alkohola, in v vsem ravnati po načelih dvanajstih korakov. Zapisana načela so vodilo za razvoj in duhovni napredek ter za spremembo načina življenja. Edini pogoj za pristop k tej skupnosti je želja, da posameznik preneha s pitjem alkoholnih pijač. Skupnost AA se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki in ni vezana na nobeno veroizpoved, sekto ali politično stranko, organizacijo ali ustanovo, ne vodi nobenih seznamov ali drugih evidenc – anonimnost je temelj njihovih izročil. Skupnost AA je v svojih lastnih zadevah odgovorna samo svoji skupinski vesti in nobeni drugi avtoriteti.

na začetek

 

LITERATURA

Anon. Anonimni alkoholiki Slovenije (AA). In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 173.

Anon. Naltrexone: An Option for Alcohol-Dependent Patients? Drugs & Ther Perspect 1997; 10(1): 5-8.

Anon. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1996: 1018. (Prg 23: 29-35.)

Auer V. Alkoholna psihoza: Predstavitev primera in zgodovinski pregled. Zdrav vestn 1999; 68: 481-4.

Austin GA. Alcohol in Western Society from Antiquity to 1800: A Chronological History. Santa Barbara, CA:ABC-Clio, 1985: 44-8.

Babor T. Alcohol: Customs and Rituals. New York: Chelsea House, 1986: 11.

Backer TE. Strategic Planning for Workplace Drug Abuse Programs. NIDA, 1987: 4.

Ball SA. Type A and Type B Alcoholism: Applicability across subpopulations and treatment settings. Alcohol Health and Research World, 1996; 20(1): 30-5.

Bernstein M, Mahoney JJ. Management Perspectives on Alcoholism: The Employer's Stake in Alcoholism Treatment. Occupational Medicine, 1989; 4(2): 223-32.

Cornelius JR, Salloum IM, Ehler JG, Jarret PJ, Cornelius MD et al. Fluoxetine in depressed alcoholics. A double-blind, placebo controlled trial. Arch Gen Psychiatry 1997; 54(8):7000-5.

Čebašek-Travnik Z, Keršmanc-Hovnik M. Pivske navade pri Slovencih. In: Zveza slovenskih društev za boj proti raku. VIII. seminar »In memoriam Dr. Dušana Reje«. Prehrana in rak. Ljubljana: Tiskarna Atlantik, 2000: 33-42.

Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Farmakoterapija pri boleznih odvisnosti. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 125-30.

Čebašek-Travnik Z. Družina in bolezni odvisnosti. In: Čebašek-Travnik Z, Rus-Makovec M edts. Delo z družino. Ljubljana: Planprint, 1996: 31-8.

Čebašek-Travnik Z. Načela zdravljenja odvisnosti od alkohola. Isis 1999; 8 (3): 47.

Čebašek-Travnik Z. Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi pri starejših. Isis 1999; 8 (4): 83-4.

Čebašek-Travnik Z. Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi. In: Tomori M, Ziherl S eds. Psihiatrija. Ljubljana: Planprint d.o.o. Ljubljana, 1999: 137-56.

Čebašek-Travnik. Prepoznavanje tveganega načina pitja. Isis 1999; 8(5): 90-1.

Garbutt JC, West SL, Carey TS, Lohr KN, Crews FT. Pharmacological Treatment of Alcohol Disorder. A Review of the Evidence. JAMA 1999; 281(14): 1318-25.

Gorše-Goli A, Purnat Z. Obravnavanje recidiva v klubih zdravljenih alkoholikov. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 161-4.

Gorwood P. Alcohol dependence and depression. Rev Prat 1999; 49(4): 391-4.

Heath AC, Bucholz KK, Madden PA, Dinwiddie SH, Slutske WS et al. Genetic and environmental contributions to alcohol dependence risk in a national twin sample: consistency of findings in women and men. Psychol Med 1997; 27(6):1381-96.

Hovnik Keršmanc M, Belec M, Prodan V. Analiza umrljivosti, hospitalizacij in začasne odsotnosti z dela za bolezni, poškodbe in zastrupitve, ki jih lahko neposredno pripišrmo alkoholu, v Sloveniji. Zdrav var 1998; 37 (5-6): 243-50.

Hovnik Keršmanc M. Umrljivost, hospitalizacije in začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, ki jih pripisujemo alkoholu, v Sloveniji: Specialistična naloga. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998.

          Http://www.alcoholismtreatment.org.htm

Http://www.cyberpsych.org/alcohol/

Http://www.drjan.com/13char.htm

Http://www.ncadd.org/

Http://www.niaaa.nih.gov/

          Http://www.oakhouse.com/how_to_help.htm

Http://www.oakhouse.com/relap_sym.htm

Http://www.taconic.net/seminars/fas-a.html

Http://www2.potsdam.edu/alcohol-info/FAS/FAS.html

Jakopič J. Delo z odvisnimi od alkohola je pogosto (navidezno ali pa tudi zares) strokovno napačno. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 91-111.

Jerman T, Komadina D, Cedilnik SV. Razširjenost uporabe drog med učenci prvih letnikov ljubljanskih srednjih šol v letu 1995. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 27-35.

Kendler KS, Prescott CA, Neale MC, Pedersen NL. Temperance board registration for alcohol abuse in a national sample of Swedish male twins, born 1902 to 1949. Arch Gen Psychiatry 1997; 54(2):178-84.

Kersnik J. Duševne motnje: med skrbjo za posameznika in psihiatrizacijo družbe. Isis 1999; 8(11): 45-6.

Kocijančič A, Mrevlje F. Interna medicina. 2nd ed. Ljubljana: Tiskarna Mladinska knjiga, 1998.

Kores Plesničar B. Najpogosteje uporabljane skupine zdravil. In:Tomori M, Ziherl S eds. Psihiatrija. Ljubljana: Planprint d.o.o., 1999:414.

Litten RZ, Allen JP. Advances in development of medications for alcoholism treatment. Psychopharmacology-Berl 1998; 139(1-2): 20-33.

Mangione TW et al. New Perspectives for Worksite Alcohol Strategies: Results from a Corporate Drinking Study. JSI Research & Training Institute, Inc., Boston, MA, 1998, 12: 21.

Patrick, Charles H. Alcohol, Culture, and Society. Durham, NC: Duke University Press, 1952: 12-13.

Pišljar M. Kognitivne motnje pri zlorabi alkohola. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 59-63.

Prescott CA, Kendler KS. Genetic and environmental contributions to alcohol abuse and dependence in a population-based sample of male twins. Am J Psychiatry 1999; 156(1): 34-40.

Rus-Makovec M. Dosežki zdravljenja odvisnosti od alkohola. In: Bilban M ed. Ocenjevanje delazmožnosti pri odvisnosti od alkohola in drog ter pri epilepsiji. Rodaška Slatina: Tipografija, 2000: 73-9.

Saitz R, O'Malley SS. Pharmacotherapies for alcohol abuse: Withdrawal and treatment. Med Clin Nort Am 1997; 81 (4): 881-907.

Salloum IM, Daley DC, Thase ME. Male Depression, Alcoholism and Violence. London: Martin Dunitz Ltd, 2000.

Schuckit MA. New findings in the genetics of alcoholism. JAMA 1999; 281 (20).

Seppä K, Mäkela R, Sillanaukee P. Effectiveness of the Alcohol Use Disorders Identification Test in occupational health screenings. Alcoholism: Clinical and Experimental Research, 1995; 19(4) : 999-1003.

Svetovna zdravstvena organizacija. (1995). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene: MKB-10. 10th ed. Vol 1. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 320-4.

VanHorn DH, Frank AF. Substance-use situations and abstinence predictions in substance abusers with and without personality disorders. Am J Drug Alcohol Abuse 1998; 24(3): 395-404.

Vitorović S. Telesne okvare pri bolezni odvisnosti. In: Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M. Medicina odvisnosti: Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Planprint, 1996: 53-7.

Watney J. Beer is Best: A History of Beer. London: Peter Owen, 1974: 15.

Zador PL. Alcohol-Related Risk of Fatal Driver Injuries in Relation to Driver Age and Sex. J Stud Alcohol 1991; 52: 302-10.

Zarkin, Gary A, et al. Alcohol use and wages: New results from The National Household Survey on Drug Abuse. Journal of Health Economics, 1998: (17) 53-68.

Ziherl S. Kako se upremo alkoholu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989.

Ziherl S. Samospoštovanje alkoholikov in njegova vloga v razvoju sindroma odvisnosti od alkohola. In: Ziherl S ed. Psihoterapija 16. Ljubljana: Pleško, 1988: 7-76.

 na začetek