 |
||||
|
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA |
||||
|
|
Bolezni srca in ožilja in druge kronične bolezni (rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč,…) so v več kot 70% vzrok obolelosti in umrljivosti slovenske populacije. Bolezni srca in ožilja, med katerimi vodi bolezen srčnih arterij, so v Sloveniji še vedno v 40% vzrok smrti. Kot vodilni vzrok smrti se pojavljajo pri Slovencih po 65. letu starosti, vendar so pomemben vzrok smrti (v 21%) že v starosti 45 let in več. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pri moških in ženskah sicer počasi upada, vendar je še višja kot v državah Evropske unije. Rak
se kot vodilni vzrok smrti začne pojavljati pri starosti 45 let in
ostane vodilni vzrok do 65. leta starosti. Umrljivost zaradi raka do 65.
leta je v Sloveniji za moške komaj v zaznavnem upadanju, za ženske
celo v porastu, za oba spola skupaj pa še precej nad evropskim povprečjem. VISOK DELEŽ DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA
KRONIČNE BOLEZNI
Za
bolezni srca in ožilja in druge kronične bolezni je značilno, da
imajo skupne biološke (zvišan skupni in LDL holesterol, znižan HDL
holesterol, zvišan krvni tlak in krvni sladkor) in vedenjske dejavnike
tveganja (nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, kajenje, prekomerno
pitje alkohola, debelost in stres), ki pospešujejo njihov nastanek in
razvoj in se jih da z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano
uspešno preprečiti ali vsaj odložiti njihov nastanek v kasnejše življenjsko
obdobje. Pregled
reprezentativnega vzorca Ljubljančanov, ki ga je izvedel CINDI
Slovenija leta 1990/91 in 1996/97 je pokazal, da so Ljubljančani telo
ogroženi z dejavniki tveganja za kronične bolezni in da se v 6 letih
ogroženost ni bistveno spremenila oziroma se je celo povečala za
nekatere dejavnike tveganja. Pri holesterolu nismo opazili pomembnih
razlik med obema pregledoma. Holesterol ostaja visok. Manj kot 35% ima
normalen holesterol v krvi, skoraj 45% ima mejno zvišan holesterol, ki
ga lahko z zdravo prehrano in zdravim življenjem pomembno znižamo.
Ostali imajo pomembno zvišan holesterol. Pri
zaščitnem HDL holesterolu opažamo neugodne spremembe: pomembno se je
znižal delež ljudi, ki imajo zaželene vrednosti zaščitnega
holesterola posebno v starostnih obdobjih od 35. leta dalje. Pri
trigliceridih ni prišlo do pomembnih sprememb. Pri
krvnem tlaku se je povečal delež tistih z zvišanim krvnim tlakom
predvsem pri mladih moških (25-44 let) in starejših ženskah (45-64
let). Pri
krvnem sladkorju opažamo ugodne spremembe. Zvišal se je delež ljudi z
normalnim krvnim sladkorjem na račun upada mejnih vrednosti. Delež
sladkornih bolnikov ostaja isti. Delež telesno nedejavnih Ljubljančanov
se je pomembno zvišal in znižal delež mejno telesno dejavnih. Telesna
dejavnost se je zvišala edino pri mlajših ženskah (25-44 let). Telesna
teža se ni pomembno spremenila (več kot 50% ljudi ostaja prekomerno
prehranjenih in predebelih), znižala se je le pri mlajših ženskah
(25-44 let), v starostnem obdobju, kjer se je zvišala telesna
dejavnost. Kajenje
je edini dejavnik tveganja, kjer opažamo ugodne spremembe. Delež moških
kadilcev se je v 6 letih zmanjšal od 40% na 28%, pri ženskah je padec
manjši, od 29% na 25%. Ugodno so se spremenile tudi kadilske navade pri
kadilcih. Padel je delež hudih kadilcev (nad 20 cigaret na dan), na ta
račun pa se je zvečal delež kadilcev, ki pokadijo 10-20 cigaret na
dan. Opažamo
torej veliko obolelost in umrljivost zaradi kroničnih bolezni in veliko
ogroženost z dejavniki tveganja in nezdravim načinom življenja. Ogroženost
za koronarno bolezen se povečuje z leti, bolj so ogroženi moški v
srednjem življenjskem obdobju, kadilci, tisti, ki so obremenjeni z
boleznimi srca in ožilja v družini, ki imajo zvišan holesterol in
krvni tlak. Če imajo imenovane dejavnike tveganja sladkorni bolniki, je
ogroženost veliko večja, kot pri zdravi populaciji. Po izračunu ogroženosti
za koronarno bolezen z ozirom na prisotne dejavnike tveganja v
Sloveniji, bo približno 45 000 moških v starosti 40-65 let v
naslednjih 10 letih doživelo srčni infarkt. Ogroženost se po 65 letu
starosti močno poveča. Ženske so v starostnem obdobju 40-65 let manj
ogrožene kot moški. Predvidoma 11 500 žensk v tej starosti bo v
naslednjih 10 letih doživelo infarkt; po tem starostnem obdobju pa se
ogroženost tudi pri ženskah močno poveča. Vir: CINDI Slovenija NEKATERI NEUGODNI KAZALCI UMRLJIVOSTI V
REGIJI MARIBOR
V
regiji Maribor umirajo prebivalci starejši od 64 let 1,2 – 1,8 krat
pogosteje in za 1 – 4 leta mlajši zaradi ishemične bolezni srca,
ostalih bolezni srca, bolezni možganskih žil, kronične obstruktivne
bolezni pljuč ter ostalih bolezni prebavil (bolezni jeter, žolčnika
in trebušne slinavke). S
potencialno izgubljenimi leti življenja (YPLL) smo potrdili značilno
višjo stopnjo obremenjenosti v regiji Maribor pri starejših od 64 let
zaradi:
|
|||
|
||||
